Sobota, 7. april 2018
Pistoia - Ponte Sospeso di San Marcello Pistoiese- Bagni di Lucca - Ponte della Maddalena - Collodi (91 km)
Zbudili smo se v lep, sončen dan. Veselili smo se nadaljevanja poti, saj sta nas čakala dva mostova in rojstni kraj najbolj znane lutke na svetu Pinocchia. Izključili smo AC, saj se zelo radi vozimo po stranskih poteh. GPS nas je odpeljal čez prelaz (1300 m.n.v.), kjer je bila cesta nekaj časa široka, potem pa vse bolj ozka.
Ponte Sospeso di San Marcello Pistoiese
Ko smo se pripeljali v bližino cilja, se nam je zdelo nemogoče, da po tisti cesti pridemo do mostu. Ustavili smo se pri bližnji tovarni in vprašali domačina, če je mogoče z AD v bližino mostu. Ko nam je pritrdil, smo se malo skeptični odpeljali. Pa res ni bilo nobenega problema. Našli smo parkirišče, si ogledali 212,4 m dolgi, viseči most, vse o njemu prebrali na informativni tabli in se tudi sprehodili iz enega konca na drugi. Bilo je zanimivo in malce "adrenalinsko".
 |
| Park v bližini parkirišča in mostu. |
Bagni di Lucca
Nadaljevali smo v mesto Bagni di Lucca. Našli smo PZA, ki pa se nam je zdel zanemarjen in preveč oddaljen od mesta. Bilo je zelo vroče in tako smo se samo zapeljali naokrog.
 |
| Bagni di Lucca |
Ponte della Maddalena ali Ponte del Diavolo
Čakal nas je še en most Ponte della Maddalena ali Hudičev most. Na informacijski tabli smo si prebrali legendo o mostu. Ta pravi, da ga je pomagal graditi hudič, ker drugače ne bi bil zgrajen ob pravem času. Pogodbenik in hudič sta podpisala pakt, kjer je hudič obljubil, da bo zgradil most v eni sami noči za dušo prvega, ki bo prečkal most. Naslednji dan je graditelj prepovedal ljudem prečkati most in kot prvega poslal čez most prašiča.
Most je čudovite oblike in deluje trdno in mogočno. Hoja po njemu je nekaj posebnega, saj se ti zdi, da tudi tebi da nekaj svoje mogočnosti. Ko se z vrha najvišjega loka ozreš v reko Serchio, nehote v njej iščeš hudiča.
Collodi
Čakalo nas je še 31 km do našega zadnjega postanka za tisti dan. Komaj smo čakali, da se pripeljemo v rojstno mesto Ostržka. Majhni in tudi že veliki, smo brali zgodbice o leseni lutki Ostržku.
 |
| Na poti. |
Zopet nas je GPS vodil po vijugavi, bolj ozki cesti in sprva samo navzgor. Malo smo godrnjali, vendar nam ni bilo žal, saj smo se vozili skozi lepe vasice. Na vrhu pa se nam je odprl čudovit pogled na Collodi, ki se razprostira po hribčku navzgor.
 |
| PZA Collodi (N43.891952 E10.660946) |
Collodi je dobro ohranjen primer srednjeveške arhitekture. Ko smo si ogledali spodnji del mesta, smo se radovedni kot smo, odpravili na grad. Vzpenjali smo se po ozki ulici. Na obeh straneh so se stiskale hiške in si v tej strmini dajale oporo. Bilo je vroče, mi pa smo se še spraševali zakaj nikogar ne srečamo. Navsezadnje le ugotovimo, da le kateri norec bi po taki vročini rinil na vrh. Med vzpenjanjem posedimo na klopci pri romarski cerkvici Pieve di San Bartolomeo. Razgled v dolino je čudovit. Po počitku nadaljujemo do gradu, kjer skoraj oglušimo ob zvonjenju mogočnih zvonov v stolpu gradu.
 |
| Ozka ulica |
 |
| Razgled |
 |
| Romarska cerkvica San Bartolomeo. |
Ostal nam je samo še ogled plemiške rezidence Ville Garzoni s čudovitim vrtom. Sprehodili smo se po lepo urejenih potkah, občudovali urejenost vrta, ki pa v tem času še ni pokazal vse svoje lepote. Ustavili smo se pri fontanah, skulpturah. Poslušali smo oglašanje pavov. Misli so nam uhajale v preteklost, kjer smo si predstavljali sprehajalce tistega časa.
Za konec smo si pustili Hišo metuljev, ki se nahaja v sklopu vrtov. V tem eksotičnem vrtu smo iskali metulje in jih slikali. Majhne ptice so letale okoli nas, želve so se oprijete ena za drugo sprehajale po robu svojega bivališča. Papiga se je nagajivo skrivali v luknji drevesa in nas z enim očesom kukala. Težko se je bilo posloviti od teh čudovitih primerkov metuljev, razigranih ptic in eksotičnih rastlin.
 |
| Piranha. |
Zadovoljni s preživetim dnevom in ogledom vseh znamenitosti, smo končno odšli v AD. Ko se je spustila noč, smo v družbi drugih AD zaspali.
Ni komentarjev:
Objavite komentar