Klopca velikanka #325 / Lože pri Vipavi

Sobota, 11. julij 2026

V Gorico sva se odpravila po nakupih in se na poti nazaj zapeljala v Lože pri Vipavi.

Parkirala sva na koncu vasi in se peš odpravila do gradu Lože, ki je bil zgrajen v 12. stoletju.   

Pokukala sva na grajsko dvorišče in si ogledala delček okolice.

Potem sva se usmerila na pot, ki naju je pripeljala do klopce velikanke. Na prvi klopci velikanki, ki je bila rumene barve, sva posedela skupaj z vnukom  in sicer v kraju Lago v Italiji. Že takrat sva se o klopcah pozanimala in o njih tudi prebrala. Klopce so del mednarodnega projekta Big Bench Community Project (BBCP), ki ga je zasnoval ameriški oblikovalec Chris Bangle skupaj z ženo Catherine. Prva klopca velikanka je bila postavljena leta 2010 na zemljišču Borgata v Clavesani, kjer ima Chris Bangle svojo rezidenco in studio. 

Leta 2023 je bila tudi v Sloveniji, nad vasjo Lože v Vipavski dolini postavljena prva uradna klopca velikanka ( Big Bench #325). Pobarvana je v lepo oranžno in zeleno barvo. Zaradi oranžne barve in njene velikosti je že od daleč vidna. Na informativni tabli piše, da se tako pobarvana ujema z barvami okoliške narave, najlepšimi sončnimi zahodi Vipavske doline in jesenskim listjem.  

S klopcami je Chris Bangle želel obiskovalcem ponuditi drugačno perspektivo in sicer s tem, da se za trenutek počutiš kot otrok in uživaš v razgledu in naravi, ko sediš na več kot dva metra visoki klopci. Tudi midva sva posedela na klopci in uživala v razgledu na Vipavsko dolino in grad Lože.

Iz parkirišča sva se odpeljala v Vipavo, kjer sva v gostilni Gustl - Vipavski posebnež za 10 evrov kupila posebni »Big Bench potni list« in v njega dobila tudi prvi žig.   

Planinski dom Rašiške čete na Rašici (631 m.n.v.)

Nedelja, 5. julij 2026

Ob 10. uri sva se odpeljala na obisk v Črnuče pri Ljubljani. Od tam pa peš do planinskega doma Rašiške čete na Rašici.   

Na vrhu, ki se imenuje po narodnem heroju Stanetu Koscu (1913-1941), domačinu iz Rašice, stoji 20 m visok razgledni stolp. Leta 1957 ga je postavila organizacija zveze borcev v spomin na ustanovitev Kamniškega bataljona na tem vrhu. 

Dom stoji tik pod vrhom Rašice na severnem robu Ljubljanske kotline. Poimenovali so ga po Rašiški četi, ki je bila ustanovljena 24. julija 1941 v rašiških gozdovih. 

Bili smo lačni in naročili smo si žgance s kislim mlekom in praženo zelje, žgance z ocvirki in klobaso. 

Ko smo se po isti poti vračali nazaj, je v daljavi že grmelo. Temni oblaki so nam bili vse bližje.

Uspelo nam je, da smo tik pred dežjem prišli na začetek naše poti. 

Camping al Lago di Lago / Klopca velikanka #181

4. DAN / Torek, 30. junij 2026

Ponoči se je vreme spremenilo. Za kratek čas je zagrmelo in se bliskalo, dežja pa ni bilo. Zbudili smo se v malce vetrovno in hladnejše jutro. Odločili smo se, da se povzpnemo na razgledno točko nad vasjo Lago, kjer je od oktobra 2021 postavljena klopca velikanka (Panchina Gigante oziroma Big Bench #181).

Iz kampa smo se odpravili po cesti ob jezeru.  

Približno po 15 minutah hoje smo prišli do krilatega leva.

 

Območje Revine Lago meji na vinsko regijo Conegliano Valdobbiadene, ki je uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine in je dom Prosecca. 

 

Nadaljevali smo do kolišča Livelet in kmalu prišli v vas Lago.

Sprehodili smo se po njenih ozkih ulicah med kamnitimi hišami do cerkve in spomenika. Tam smo se ustavili in se ozrli na lepo vidno klopco velikanko, pobarvano v živo rumeno barvo. 

Potem smo se obrnili na levo in kmalu zavili na kamniti kolovoz in gozdno pot. Bili smo veseli sence, saj je postajalo vse bolj vroče.

 Po 25 minutah vzpona smo prišli do nje. Skobacali smo se nanjo in se poslikali. 

Od nje se nam je odprt eden najlepših razgledov na Lago di Lago, Lago di Santa Maria in okolico. Po isti poti smo se vrnili v vas, poiskali trgovino, kjer smo kupili kruh in vodo.  

 

Po prelepi sprehajalni poti smo se usmerili proti jezeru Lago si Santa Maria, kjer smo se malce zmedli in skoraj zgrešili pot. 

Prav kmalu smo se usmerili na pravo pot in tako prišli v vas Colmaggiore, kjer so na pročeljih hiš naslikani čudoviti murali. Od tam pa smo po cesti nadaljevali v kamp in direktno na zaslužen sladoled. Prehodili smo približno 8 km in bili zelo zadovoljni s prehojeno potjo in z vsem kar smo na poti videli.

5. DAN / Sreda, 1. julij 2026

Dopoldne smo se na bazenu kopali, ob 12. uri pa smo zapustili kamp in se odpravili proti domu. Vsi trije smo se strinjali, da smo se imeli zelo lepo, da ne bi še šli domov in da bo treba kaj takega še ponoviti.