ponedeljek, 2. november 2026

Potep po Benečiji / Sacile in Klopca velikanka #214 Fregona

4.DAN / Nedelja, 1. november 2026

Sacile - Borgo Luca - domov

Sacile

Sacile je "vodno mesto", saj je nastalo in se razvilo ob bregovih reke Livenze. Zaradi beneške arhitekture zgodovinskega središča in prelepih razgledov na reko Livenzo, se imenuje tudi "Vrt Serenissima". 

V zgodovinsko središče mesta, ki se nahaja na dveh otokih reke Livenza, sva se odpravila po sprehajalni poti ob reki Livenzi.  

Sacile je z reko Livenzo priljubljeno središče med kajakaši. Ustavila sva se in na kratko opazovala začetnike in izkušene kajakaše, ki so veslali po njej.   

Ko sva se odpravila naprej, sva prišla do rdeče klopce. Na njenem naslonjalu je bil izpisan verz: "La donna e vita: genera, nutre, transforma" (Ženska je življenje: ustvarja, hrani, preoblikuje). Na desni strani je bila pritrjena ploščica z napisom #PANCHINAROSSASACILE. Rdeče klopi so nameščene v številnih krajih kot trajen opomin in simbol boja proti nasilju nad ženskami ter feminicidu. 

Sprehodila sva se po leseni brvi.

 

Prečkala sva most in prišla do cerkvice Santa Maria della Pieta, ki stoji nad reko Livenzo in na Piazzo Duomo, kjer se nahaja stolnica Duomo di San Nicolo in samostoječi zvonik stolnice.

Nadaljevala sva ob reki Livenzi in uživala v odsevih, ki so se kazali v njej.      

Ker sva si Sacile podrobneje ogledala že leta 2024, ko sva tukaj že bila, sva na Piazzi del Popolo končala z najinim sprehodom. Vrnila sva se na PZA, pospravila in PZA zapustila. 

Klopca velikanka - Big Bench #214 Borgo Luca

Že prejšnji večer sva se domenila, da se po kosilu odpeljeva nekaj kilometrov nazaj do Fregone in od tam v zaselek Borgo Luca.  

 
Po zelo vijugasti in ozki cesti sva se pripeljala v osamljen zaselek Borgo Luca. Parkirala sva na parkirišču ob cesti. 

Od tam sva se po cesti sprehodila do manjše cerkvice. 

Med listi bršljana sva komaj opazila smerokaz za klopco velikanko.  

 
Smerokaz naju je usmeril skozi staro, kamnito naselje in nato na slabo, kamnito in strmo pot. Pri kapelici sva prišla do razcepa poti in dveh smerokazov. Ker je bila desna pot daljša, sva midva izbrala krajšo in bolj strmo levo pot.  

Kmalu je pot postala bolj odprta in manj strma.  


Klopca se nahaja v senci mogočne 200 letne bukve. Ob njej stoji lesen steber z vklesanim ženskim telesom, srcem in rožnato pentljo, ki je mednarodni simbol osveščanja o raku dojk. 

Klopca v Fregoni nosi številko 214 in je bila slovesno odprta leta 2022. Je rumene in rdeče barve v spomin na zastavo sv. Marka ( San Marco) oziroma na zgodovinsko povezavo tega območja z Beneško republiko - Serenissimo.    

Tudi tukaj sva zlezla na klopco. Z nje v tem času razgleda nisva imela, saj ga je zakrivalo grmičevje in košata bukev. Vseeno pa je od tam lep razgled  na zelena področja, vinograde in okoliške vzpetine. Za vzpon do klopce in nazaj sva rabila kar dobro uro. Iz parkirišča sva se zapeljala v bližnji Osigo, kjer sva v Osterii Da Franco dobila žig. Od tam pa sva se odpeljala domov.  

sobota, 31. oktober 2026

Potep po Benečiji / Parco Grotte del Caglieron in Sarmede

3. DAN / Sobota, 31. oktober 2026 

Camping Riva d' Oro - Parco Grotte del Caglieron Fregona - Sarmede - PZA Sacile

Iz kampa sva se odpeljala ob 10.30 uri. Namenjena sva bila v kraj Fregona, kjer se nahaja eden izmed zelo zanimivih naravnih parkov v Benečiji.

Parkirala sva v bližini centra za obiskovalce. Ker nama je parkomat povzročal težave, nama je na pomoč priskočil prijazen Italijan. Tudi njemu ni šlo najbolje od rok, a na koncu nam je s skupnimi močmi uspelo, da sva plačala parkirnino (6 €/2 uri).

Parco Grotte del Caglieron 

Parco Grotte del Caglieron je kombinacija naravnega kanjona, podzemnih votlin, slapov, tolmunov in lesenih mostičkov.  

Po nakupu vstopnice (4 €/na osebo) pri vhodu v park, sva se odpravila na ogled.   

Najprej sva vstopilo v najlepšo in največjo jamo Grotta dei Breda, za katero so značilni stebri, ki podpirajo plasti peščenjaka. Voda je skozi tisočletja oblikovala apnenčaste skale, ljudje pa so pozneje v mehkem kamnu izkopavali rove, dvorane in velike oboke. Iz mehkega peščenjaka, imenovanega piera dolza so izdelovali kamnite okvirje vrat, okenske obrobe in druge gradbene elemente. 

V nekdanji Grotta di San Lucio danes zorijo lokalni siri, imenovani formaggio di grotta.  

Pot naju je vodila ob potoku Caglieron, ki je skozi milijone let izdolbel globoko sotesko. Hodila sva po lesenih mostičkih in stopnicah, ki so speljani nad potokom in slapovi.   

Vstopila sva v obnovljeni stari vodni mlin (Mulinetto del Caglieron) in si ogledala njegovo notranjost. 

Šla sva mimo hiš v vasi kamnosekov (Borgo dello Scalpellino). 

Votlino Grotta di Santa Barbara so po končanju pridobivanja kamna uporabljali tudi za gojenje gob, saj so v njej razmeroma stalne temperature, visoka vlažnost in malo svetlobe. 

Tik ob izhodu 1 km dolge krožne poti se nahaja Grotta della Madonna. Vstopila sva v skalno votlino, kjer je majhna kapela s klopmi in kipom Device Marije.  

 

Po dokaj strmi in neravni potki sva se povzela do jame Grotta del Canton.  

Nadaljevala sva do jame Grotta del Fai.  

Tam sva se sprehodila do razgledne točke, kjer sva imela lep razgled na Fregono in 60 m visok zvonik, ki je zgrajen iz sivega peščenjaka (piera dolza). Točno po dveh urah sva se vrnila na parkirišče. Ker sva se tokrat odpravila na potep brez plana, sva se odločila, da se zapeljeva na PZA Sacile.  

Po 10 km vožnje sva zagledala kraj Sarmede. Za kosilo sva se ustavila na tamkajšnjem PZA-ju. Ker sva prebrala da je kraj znan po svojih pravljičnih poslikavah in otroških ilustracijah, sva se po kosilu odpravila na njegov ogled. 

 Sarmede - vas pravljic

Ugotovila sva, da je Sarmede (Paese delle Fiabe) res očarljiva pravljična vasica. Njena glavna znamenitost so poslikane hiše s čudovitimi pravljičnimi podobami. V bližnji zaselek Rugolo se je leta 1969 preselil češki slikar in ilustrator Štěpán Zavřel (1932–1999). Tu je ustvaril umetniško središče in začel povezovati ilustratorje iz različnih držav. V osemdesetih letih je dobil zamisel, da bi otroško ilustracijo in domišljijo prenesel na zidove vasi. Tako so začele nastajati poslikave, ki so postopoma spremenile podobo celotnega kraja.  

 

 

 

Po prijetnem sprehodu po središču vasi in ogledu muralov, sva se vrnila na PZA in nadaljevala v Sacile. 

 
Ko sva prispela v Sacile, sva poiskala PZA (5 €/24h) in se tam parkirala. Kmalu sva se odpravila na osrednji trg Piazza del Popolo, kjer se je odvijala tradicionalna prireditev za Noč čarovnic.  
 


Na trgu je bilo zelo živahno, glasno in zabavno. Otroci in odrasli so bili našemljeni v čarovnice, vampirje, okostnjake, pošasti in buče. Tudi psi so imeli netopirjeva krila. Otroci so v dolgi vrsti čakali na poslikavo obraza. Žongler na hoduljah se je sprehajal med ljudmi in žongliral s svetlečimi kroglami. Ko je postajalo vse bolj hladno in se je trg začel prazniti, sva odšla tudi midva.