sobota, 28. september 2019

Grušnica (1570 m) in Tolminski Migovec (1881 m)

Petek, 27. septembra 2019

Ob 6. uri smo se odpeljali proti Tolminu in tik pred njim zavili na cesto za Žabče. Nadaljevali smo do Tolminskih Raven, kjer je bil začetek našega vzpona na Grušnico in Tolminski Migovec. 

Tolminske Ravne in Tolminski Migovec obsijan s soncem.

Pot med pašniki.
Tolminske Ravne-Planina Kal (1h 30 min)



Kravja pot-mi jo nismo izbrali.
Sonce nas pozdravlja skozi krošnje dreves.

Planina Kal

Pogled na Grušnico, kamor smo zavili s planine Kal.


Na vrhu Grušnice se odpre prelep razgled.

Megla

Levo pogled na Čadrg, desno na Javorco.


Pogled na planino Kal in Tolminski Migovec.

Klopca in miza na planini Kal s čudovitim razgledom.

Planike

Čez škraplje pogled na Tolminski Kuk, Zeleni vrh in Podrto goro.

Na vrhu  1881 m visokega Tolminskega Migovca.


Meglice

Vračamo se.
Planina Kal


Po 5 h in 50 min ponovno na začetku poti. 



četrtek, 26. september 2019

Pohod Po Dolu gor in dol

Nedelja, 22. september 2019

Udeležila sva se 10. tradicionalnega pohoda Po Dolu gor in dol, ki ga je organizirala planinska sekcija Društva Gora.


Malce sva zgrešila pot in se po ožji cesti pripeljala do športnega parka Tiha dolina na Predmeji, kjer je bilo zbirališče pohodnikov. V šotoru sva se prijavila in plačala prostovoljni prispevek v višini 5€.


Pohod smo pričeli ob 9. uri. Šli smo mimo doprsnega kipa nadučitelja Edmunda Čibeja (1861-1954).



Povzpeli smo se v Korenino, kjer so najvišje ležeče domačije na Gori.

Med drevjem skrite ruševine Laskarjeve domačije.

Od tam smo nadaljevali na Lask, kjer se nam je pridružil Franc Černigoj, pesnik, pisatelj in zbiratelj ljudskega izročila.

 

Laz na Laski

Na duhovit in zanimiv način nam je predstavil in razložil zgodbe o divjem lovcu Laskarju, ki je imel ob robu laza domačijo. Povedal nam je, da je po zaslugi Laskarja šel v svet glas o Gori, gorjanski domiselnosti in trdoživosti. Znanih je več zgodb o Laskarjevi iznajdljivosti. Najbolj znana govori o tem, kako je orožnike prinesel okoli. Laskar je orožnikom pred nosom ustrelil srnjaka. Sledili so mu in videli, da ga je nesel v svojo hišo. Srnjaka je skril v zibelko, puško pa za vrata. Vdrli so v hišo in našli Laskarja sedečega ob otroški zibelki. Vprašali so ga kje ima srnjaka in puško. Rekel je, da se cel dan ni premaknil od bolnega otroka, ki ima nevarno, nalezljivo bolezen, bule (mumps). Glavni je ukazal najmlajšemu orožniku naj zamenja Laskarja pri zibanju otroka, saj ta še ni imel svojih otrok, da bi jih lahko okužil z bulami. Vse so preiskali in ko niso ničesar našli, so potihem odšli. Ko jih je Laskar videl daleč stran, je odgrnil zibelko in srnjaka potegnil ven. Pogladil ga je po vratu in med rogmi orožnikom pokazal figo.


Nadaljevali smo mimo spominskega obeležja 15 talcem, ki so padli pod okupatorjevimi streli.


Z Laska smo se spustili do bivše gozdne uprave na Predmeji.


Tam se nahajajo trije spomeniki - spomenik Jožefu Resslu, spomenik Vodi in Ruska kapelica.


Spomenik Vodi
Spomenik Jožefu Resslu


Spomenik Vodi je edini spomenik v Sloveniji, ki je posvečen vodi. Izklesal ga je kipar Marko Pogačnik.

V njegovi bližini nad cesto je postavljeno spominsko obeležje Jožefu Resslu, izumitelju ladijskega vijaka. Naredil je načrte za prvo cesto na Goro.

 Od dveh spomenikov k tretjemu.


Ruska kapelica v beli, rdeči in modri barvi.


Na drugi strani ceste smo si ogledali Rusko kapelico, posvečeno spominu na ruske ujetnike, ki so na našem območju med 1. svetovno vojno izgubili življenje.


Od tam smo nadaljevali do Bošnarjevega brezna, ki je eno največjih znamenitosti Predmeje (brezno je na Gori moškega spola).

 
Je brezno s tremi vhodi in z naravnim mostom nad širokim žrelom. Po ljudski pripovedki v njem prebiva Spaka Kulaka, katero je prestrašil pastir. Zbežala je v brezno, zaloputnila vrata in jih tako močno tiščala, da so nohti na drugi stran pogledali ven. Pastir je vzel kamen in ji nohte privihal. Tako menda še danes Spaka Kulaka tišči vrata v Bošnarjevem breznu.


 Nadaljevali smo do vrha Jone, kjer stoji spomenik Materi Gorjanki.



Naredili smo postanek ob spominskem obeležju 11 borcem, ki so 17.1.1944 sredi nemške ofenzive padli v junaškem boju.


Ustavili smo se pri spomeniku Materi Gorjanki, ki ga je ustvaril kipar Zmago Posega. Gospod Černigoj nam je razložil kaj vse spomenik sporoča in predstavlja (življenje, gnezdo, toploto, milino, hrepenenje, povezanost, trdnost...) Poudaril je velik pomen vode in kamna.


Pri tej informativni tabli smo se gospodu Černigoju za izredno zanimivo in poučno pripovedovanje  s ploskanjem zahvalili in se od njega poslovili. Obogateni z novim znanjem o Predmeji, Gori, Materi Gorjanki, lazu, vodi, kamnu, Gorjanih in ostalih znamenitostih smo se odpravili naprej. 



Hodili smo po delu Slovenske planinske transverzale.


Pot nas je vodila po robu planote, od koder se nam je odprl čudovit pogled na Vipavsko dolino in čez Kras vse do morja.


Vso pot so nas spremljali rdeči spiralasti sončki na rumeni podlagi


in stebri z zelenimi tablicami z opisi znamenitosti in smerokazi.





Nekaj časa smo hodili po stezici med rastlinjem in čudovitim razgledom.


Potem pa smo se začeli strmo vzpenjati na 912 m visok Dolski maj, najvišji vrh roba Gore. Tam se nahaja razgledna ploščad in vpisna skrinjica.


Na vrhu se nam je odprl pogled na Golake, Nanos, Vipavsko dolino, Čaven.






V nadaljevanju poti nas je čakal topel čaj, kava, sok in piškoti. 


Ko smo se odžejali, smo se odpravili po makadamski cesti do koče, ki so jo postavili v spomin kurirjem kurirske postaje- javke P5.

Ledenica na Dolu

Čakal nas je še zadnji ogled. Spustili smo se do Ledenice, kjer so Dolčani v preteklosti še v najhujši vročini lomili led. 



Vrnili smo se na makadamsko cesto.

.

Po njej smo prišli nazaj na Rupo, kjer se je pred 5 urami naš pohod tudi začel. Pričelo je rahlo deževati.





Ko smo se posedli pred kočo Edmunda Čibeja, je prenehalo deževati ravno za toliko časa, da smo se okrepčali z dobro pastašuto.

Bil je lep pohod. Veliko novega sva izvedela in se naučila. Prav gotovo se bova naslednje leto tega pohoda, ki vedno pelje po drugačnih in novih poteh, še udeležila.