Gardsko jezero / Santuario Madonna della Corona in Peschiera del Garda

6. DAN / Ponedeljek, 25. maj 2026

 

Po zajtrku sva zapustila kamp Oliveti in se zapeljala do vasice Spiazzi. 

 

Tam sva parkirala in se peš odpravila do romarskega svetišča Madonna della Corona.

 Santuario Madonna della Corona 

Do svetišča sva hodila po stopnicah in asfaltirani cesti. Na celotni poti se nahajajo postaje križevega pota. Šla sva skozi tunel izdolben v skalo. Povzpela sva se po stopnicah in si ogledala zunanjost in notranjost svetišča.

Pred odhodom nazaj sva odšla do razgledne točke, kjer sva skozi drevje videla svetišče vgrajeno v navpično steno na nadmorski višini okoli 774 m. 

Iz vasice Spiazzi sva se odpeljala v Peschiero del Garda na PZA.  

Peschiera del Garda

Peschiera del Garda je majhno, prijetno mestece na južnem delu jezera Garda. Še isti dan sva odšla v njegovo raziskovanje. Sprehodila sva se po starem mestnem jedru, čez slikoviti kanal in most. Šla sva na največji in najboljši sladoled, potem pa sva se vrnila na PZA.   

7. DAN / Torek, 26. maj 2026

Že navsezgodaj naju je zbudilo ptičje petje. Del dopoldneva sva še posedala pred avtodomom, potem pa sva se odpravila proti domu.  

Gardsko jezero / Tibetanski most in Torri del Benaco

5. DAN / Nedelja, 24. maj 2026

Dopoldne sva zapustila kamp Lombardi in se odpeljala na ogled Tibetanskega mostu, ki se nahaja v dolini Val Vanzana med vasicama Pai di Sopra in Crero.  

Tibetanski most ( Ponte Tibetano della val Valzana )

Ta je bil odprt leta 2019 in visi nad dolino Vanzana ter povezuje mesti Pai di Sopra in Crero. 

Parkirišče sva si poiskala v kraju Pai di Sopra, kjer je tudi najbližje izhodišče za most. Čeprav je parkiranje za avtodome prepovedano, sva ga midva vseeno tam parkirala.

S parkirišča sva se po dobro označeni poti odpravila do mostu. Bilo nas je kar nekaj pohodnikov, ki smo šli v isto smer.   

Pai di Sopra

Do Tibetanskega mostu sva hodila približno 40 minut. 

Na informativni tabli sem prebrala, da se most nahaja 42 m visoko nad sotesko, dolg je 34,70 m in širok nekaj več kot meter. Po sprehodu čez most, sva se po isti poti vrnila nazaj in nadaljevala v Torri del Benaco. 

Tam sva poiskala kamp Oliveti. Tudi tukaj so bile parcele rezervirane. Ko sva povedala, da bi ostala samo eno noč, nama je lastnik poiskal parcelo, kjer sva lahko parkirala.  

Po postavitvi avtodoma, sva si naredila lahko kosilo. Bil je zelo vroč dan in po kosilu sva do 16,30 ure počivala in dremala pred avtodomom.  

Potem pa sva se odpravila v mestece, ki je bilo približno 15 minut oddaljeno od kampa. 

Torri del Benaco 

Torri del Benaco je majhno, očarljivo mesto, ki ima bogato zgodovino. 

Še pred prihodom v mesto sva videla zanimive železne skulpture, ki jih je izdelal domači umetnik Ettore Peroni. 

Ob prihodu v mesto sva opazila, da se je tam čez dan marsikaj dogajalo. Veliko sva zamudila, nekaj pa sva vseeno še videla. 

 

Po končanem sprevodu in predstavi, so se nastopajoči poslovili, midva pa sva se še malo sprehodila po mestu. 

Glavna znamenitost mesta je grad Scaliger ( Castello Scaligero).  

 

Zelo zanimivo in barvito je pristanišče (Porticciolo), kjer so zasidrani tradicionalni leseni čolni.   

 

V njegovi bližini se nahaja spomenik Monumento all'Alpino. Na njem sta upodobljeni sedeči figuri starejšega alpina (pripadnika italijanskih gorskih enot Alpini) in dečka, kateremu alpin bere oziroma pripoveduje zgodbo. 

Zvečer, ko je sonce zahajalo, sva se tudi midva odpravila nazaj v kamp.