4. DAN / Petek, 23. maj 2026
Ob 10. uri sva se odjavila iz PZA-ja in se odpeljala v kamp Lombardi v kraju Malcesine.
Ob prihodu nama je receptorka povedala, da ni prepričana, če je sploh kakšna parcela še na razpolago.
 |
| Parcela številka 8. |
Odšla je na ogled in se vrnila z dvignjenim prstom in nama tako sporočila, da imava srečo, saj je za naju našla edino še prosto parcelo. Kamp se nahaja v mirnem okolju med oljkami in je cca. 30 minut oddaljen od kraja Malcesine.
Sprehod iz kampa Lombardi Malcesine v Cassone
Iz kampa sva se kmalu odpravila na potep. V planu sva imela, da bi se z nihalko odpravila na goro Monte Baldo. Pa sva se premislila in rajši izbrala sprehod po sprehajalni poti ob obali do slikovitega obmorskega kraja Cassone, ki je iz kampa oddaljen približno 6,6 km. Ko sva po 30 minutah hoje iz kampa prišla do Malcesine, se je tam odvijal cvetlični sejem.
Sprehodila sva se med sejemsko ponudbo čudovitega cvetja in se potem usmerila na sprehajalno pot ob obali.
 |
| Malcesine |
Na poti sva delala kratke postanke za fotografiranje in občudovanje vsega, kar sva na poti videla.
Cassone
Pred prihodom v Cassone, sva na majhnem pomolu najprej opazila bronasti kip kopalke, ki ga je leta 1987 izdelala španska kiparka Luise Granero.
Sprehodila sva se čez kamniti most in po ozkih kamnitih ulicah. Prav kmalu sva prišla do starega pristanišča.
V pristanišču se nahaja Museo del Lago di Cassone, ki pa si ga midva nisva ogledala.
V majhnem pristanišču so še vedno privezani tradicionalni čolni. Ob njem se nahaja stolp Toresela.
Posebnost kraja je reka Aril, ki velja za eno najkrajših rek na svetu in najkrajšo reko v Italiji. Dolga je približno 175 m in se izliva neposredno v Gardsko jezero.
Po ogledu kraja sva se ustavila v slaščičarni, kjer sva popila kapučino in za seboj vzela sladoled. Po isti poti sva se vrnila v Malcesine.
Malcesine
Tudi Malcesine sva že obiskala leta 2023. Takrat sva se v Malcesine iz Rive del Garda v družbi s prijateljema pripeljala z ladjico. Tudi tokrat sva se sprehodila mimo majhnega pristanišča in po ulicah starega mestnega jedra. Med obujanjem spominov, sva prišla do gradu Scaligari.
Ko sva imela dovolj, sva se po isti poti prav tako peš (lahko bi se z avtobusom) vračala nazaj v kamp.
Tik pred prihodom v kamp, sva na svoji levi strani, v čudovitem nasadu oljk opazila ponije in noja. Na poti iz kampa v Cassone in nazaj v Malcesine ter v kamp, sva prehodila 17 km. Čeprav dopoldne nisva verjela, da so parcele v kampu res rezervirane, sva se ob prihodu nazaj o tem prepričala. Kamp je bil popolnoma zaseden.
