Camping al Lago di Lago / Leone Alato di Martalar

3. DAN / Ponedeljek, 29. junij 2026

Zbudili smo se še v en sončen in vroč dan. Takoj po zajtrku, smo se odpravili do lesene skulpture Krilatega leva (Leone Alato di Martalar), ki se nahaja na lepi in mirni lokaciji, približno 15 minut hoje iz kampa. 

Leone Alato di Martalar 

Skulpturo je naredil beneški umetnik Marco Martalar in sicer iz poganjkov vinske trte in iz več kot 3000 kosov lesa dreves, podrtih v neurju Vaia leta 2018. Lev je visok približno 7 metrov in dolg 10 metrov. Postavljen je bil leta 2025 kot simbol Benečije ter ponovnega rojstva narave in območja proseških gričev. 

 

Po ogledu čudovite skulpture leva, ki nas je zelo navdušila, smo odšli do bližnje vasice Fratta.  

Fratta 

Sprehodili smo se po Via dei Murales. 

 

Ogledali smo si čudovite poslikave (murale) kamnitih hiš, ki prikazujejo življenje kmetov in vinogradnikov, stare običaje, vaške trgovine, dvorišča. Projekt Via dei Murales se je začel leta 2008, ko so domačini in društvo Pro loco želeli oživiti vasici Fratta in Colmaggiore. 

 Ob vrnitvi v kamp je bilo obvezno plavanje v bazenu, katerega smo imeli samo zase. 

Camping al Lago di Lago

1. DAN / Sobota, 27. junij 2026

V varstvu sva imela sedemletnega vnuka. Ker nismo želeli biti doma, smo se odpeljala v Italijo, v kamp al Lago di Lago. Ta se nahaja ob jezeru Lago di Lago v pokrajini Veneto, med krajema Tarzo in Revine Lago. Zanj smo se delno odločili tudi zato, ker je tam ravno v tem času dopustvoval sinov prijatelj z družino. 

Ob prihodu smo v recepciji dobili plastificiran plan kampa in z njim odšli na ogled parcel.

Našli smo jo prav zraven njih in ker je bila tudi v senci, smo se kar tam parkirali.

Ob odprtju bazena ob 10. uri, smo se odpravili na plavanje. 

Tudi v jezeru smo zaplavali, nekateri tudi skakali. 

Jezero je poraslo z podvodnimi in plavajočimi rastlinami. Sprva nas je to motilo, saj smo se jih z vsakim zamahom dotaknili, potem pa smo se nanje malce navadili. 

Zvečer, ko je bilo še dovolj energije, je bil obisk in skakanje po trampolinu obvezen. 

2. DAN / Nedelja, 28. junij 2026

V prijetni družbi smo bili tudi v nedeljo dopoldne. Ob 13. uri pa smo ostali sami, saj je sinov prijatelj z družino odšel domov.  

Po njihovem odhodu smo zamenjali parcelo in se premaknili bližje k jezeru.

 

Z vnukom sva vsak dan občudovala kačje pastirje, ki so neutrudno letali naokrog in čakala, da so se vsaj za kratek čas ustavili.

Kamp Oliva Rabac / Plomin

7. DAN / Četrtek, 18. junij 2026

Hvaležna sva bila za senco na parceli, saj je bilo vsak dan zelo vroče. Ohladitev v za mene še malce mrzlem morju, je bila zelo dobrodošla. Tudi zadnji dan sva pred odhodom domov odšla na plažo in zaplavala. Ob vračanju proti domu, sva naredila postanek za ogled Plomina.

Plomin 

Plomin leži na 148 m visokem hribčku nad Plominskim zalivom in naseljem Plomin - Luka. Razvil se je na kraju starega ilirsko - rimskega naselja Fianona.   

Ob prihodu sva parkirala na parkirišču ob cesti in se v vročini odpravila na njegov ogled. Tu sva že bila leta 2015.  

Najprej sva si ogledala cerkev Blažene Device Marije, ki je znana tudi kot cerkev sv. Jurij Mladi. V cerkvi se nahaja poznogotski leseni oltar, freske, ... 

Iz cerkve sva se sprehodila po ozkih, tlakovanih ulicah, med kamnitimi hišami, ki so delno zapuščene in delno obnovljene.  

Na robu Plomina stoji cerkev sv. Jurija Starega iz 11. st..

Na zunanji steni cerkve je vzidan relief poganskega boga Silvana (boga flore in favne). Poleg njega je nekdo v 11. stoletju vklesal napis v glagolici. To je eden najstarejših spomenikov hrvaške pismenosti. 

Iz obzidja ob cerkvi je lep razgled na termoelektrarno Plomin in njen 340 m visok dimnik. 

Na koncu sva se sprehodila še do razgledne točke ob glavni cesti. Tam sva posedela na klopci pod drevesom in se zazrla v Plominski zaliv, odprto morje in otok Cres. Ko sva imela razgleda dovolj, sva se vrnila na parkirišče in nadaljevala direktno proti domu.