Aminess Sirena Campsite Novigrad

Četrtek, 16.- nedelja, 19. april 2026

Tudi tokrat sva si za nekajdnevni oddih izbrala morje. Odpeljala sva se v kamp Sirena. Parkirala sva na sončni parceli številka 285. Še isti dan sva se sprehodila do Novigrada. Naslednji dan se nama je pridružil sin z družino. Spoprijateljila sva se s sosedoma, ki sta bila na parceli zraven najine. Z njima sva prijetno poklepetala in zvečer igrala remi. Nekaj dni je tako prehitro minilo.

Pred odhodom domov sta naju vnuka odpeljala do velike travnate površine, kjer sta nama pokazala srce narejeno iz cvetočih marjetic. 

Kamp Oliva Rabac / Pijana proga in Kotli

6. DAN / Torek, 7. april 2026

Zbudila sva se še v en sončen, čeprav zelo vetroven dan.  

Po poznem zajtrku, sva se še enkrat sprehodila po sprehajalni poti do Rabca. Pred 12. uro sva se vrnila nazaj, do konca pospravila in zapustila kamp. 

Odpeljala sva se na ogled takoimenovane Pijane proge (Pijana pruga), ki se nahaja ob vznožju Učke v bližini naselja Kožljak.

Od naselja Kožljak naprej sva se vozila po ozki cesti, ki se je proti parkirišču pri cerkvici še bolj zožila.

Parkirala sva nasproti cerkvice sv. Križa. Ker je bilo parkirišče na tistem delu zelo nagnjeno, sva počakala na nemška turista, ki sta se ravno vračala z ogleda proge. Ko sta se odpeljala, sva parkirala na njuno mesto, vendar na bolj ravnem terenu. 

 Pijana proga 

Od tam sva se odpravila do železniške proge, ki je bila zgrajena med letoma 1948 in 1951 za prevoz premoga med  Lupoglavom in Štalijem. Leta 2009 je železnica prenehala s svojim delovanjem. 

Razgledi z proge na Čepićko polje so prekrasni.   

Kar nekaj časa sva hodila, preden sva prišla do tistega dela proge, ki se je zaradi naklona in propadanja terena nagnila. Postala je kriva, valovita in vijugasta. 

Pijana proga je zanimiva turistična atrakcija z lepimi panoramskimi razgledi. 

Po ogledu proge sva se počasi vrnila do avtodoma. Na progi nisva bila sama, srečala sva kar nekaj ljudi, ki so se do nje odpravili po drugi poti.

Kotli

Po ogledu Pijane proge sva se odpeljala v vasico Kotli, ki se nahaja v bližini Buzeta. Ime je dobila po koritih, ki jih je reka Mirna izdolbla v skalah. So naravna znamenitost, ki jo obišče vedno več ljudi.  Barva vode v kotlih (modra, zelena ali turkizna) je odvisna od količine vode in globine kotla.

Tukaj sva naredila daljši postanek za kosilo, potem pa sva se odpravila proti domu.

Na poti sva se ustavila še v kraju Kubed, kjer je nastala nova pravljična pot imenovana "Velikani Istre".

Kamp Oliva Rabac / Sentonina pot Rabac - Labin

 5. DAN / Ponedeljek 6. april 2026

Sentonina pot Rabac-Labin

Na Velikonočni ponedeljek sva se odpravila po priljubljeni pohodniški Sentonini poti ( Sentonina staza). Ime je dobila po boginji Sentoni, ki velja za zaščitnico popotnikov. Pot povezuje Rabac s starim mestom Labin.

Iz kampa Oliva sva se odpravila mimo recepcije in nogometnega igrišča in kmalu prečkala prvi leseni mostiček.

Že takoj na začetku so me zmotili metulji, ki so veselo frfotali pred mano, letali iz cveta na cvet in se ustavili samo za kratek čas.   

Prav kmalu sva prišla do prvega slapa, ki je padal v majhno jezerce, čudovite barve.

V jezercu so bile žabe, ki so hitro zbežale, ko sem prišla v njihovo bližino. 

Od prvega slapa sva se se usmerila na senčnato gozdno pot. Dišalo je po pomladi, ciklamah, ki so rasle vsepovsod in nase opozarjale s svojo čudovito rožnato barvo.   

 

V nadaljevanju poti sva med drevjem zaslišala in delno tudi videla skriti tolmunček in slap. 

Pot je na določenih delih kamnita in kjer je potrebno tudi dobro zavarovana. 

Z določenega dela poti, se nama je odprl čudovit razgled na kamp, morje in del Rabca. 

Po poti sva prečkala še dva lesena mostička.

Zanimive so bile skalne formacije, mimo katerih sva šla.  

 

Po bolj strmem vzponu, sva prispela na planoto, kjer se je skozi oljke že videl Labin. 

Med poslušanjem ptičjega petja, občudovanju cvetja in opazovanju narave, sva prišla do smerokaza Labin - Rabac. Ostalo nama je še nekaj vzpona po cesti in že sva bila v Labinu.  

Labin 

Z vsemi postanki sva iz kampa Oliva do Labina hodila 1 uro in 45 minut. 

V Labinu sva se najprej ustavila v restavraciji Velo kafe, kjer sva dobila zadnjo prosto mizo. 

Naročila sva si pivo in nekaj časa samo uživala. Čez nekaj časa sva naročile toast, ki se nama je zelo prilegel in ravno prav ga je bilo za potešitev ne preveč hude lakote.  

Ko sva se malo ohladila in odpočila, sva se odpravila na ogled Labina. Tukaj sva že dvakrat bila. Enkrat s pokojno prijateljico Lauro, ki je kot otrok nekaj časa živela v Labinu oz. Alboni. Sprehodila sva se po najstarejšem delu mesta, ki je obdan z obrambnim obzidjem. 

Vstopili sva skozi glavna grajska vrata.

Po ogledu Labina, sva se po isti poti odpravila nazaj. Po 1 uri in 15 minutah sva bila ponovno v kampu Oliva. Pot iz Rabca v Labin in nazaj nama je bila zelo všeč.