Camping Bled

Iz Žirov v Spodnjo Idrijo

Torek, 13. oktober 2026

V Torkovi pohodni skupini se nas je na avtobusni postaji ob 7.30 zbralo dvajset pohodnikov. 

Ob 7.40 smo se z avtobusom odpeljali v Žiri, kjer je bil začetek našega pohoda. Vodič Miro nam je povedal, da se bomo iz Žirov povzpeli v Gorenji Vrsnik, nadaljevali proti Govejku, Ledinskim Krnicam, mimo Pečniških malnov do Trnovca in v Spodnjo Idrijo, kjer nas bo avtobus odpeljal v Idrijo.  

 

Na začetku pohoda smo hodili po pločniku ob glavni cesti, potem pa pri smerokazu in markaciji prečkali cesto in zavili levo. 

Začeli smo se vzpenjali po asfaltirani cesti, nato smo zavili na gozdno pot. 

Na tem območju je po prvi svetovni vojni potekala bližina rapalske meje. Na poti smo opazili mejni kamen z letnico 1920, ki označuje leto podpisa Rapalske pogodbe, s katero je meja označena in črko I, ki pomeni Italijo in označuje stran nekdanje meje, ki je pripadala Kraljevini Italiji. 

Skozi veje dreves nas je pozdravilo sonce in nam pošiljalo svoje žarke.

Na poti so nas presenetile rdeče mušnice, ki so na tem območju rasle v velikem številu.

Med klepetom, hojo in občudovanjem narave smo prispeli v Gorenji Vrsnik. 

 

Pot smo nadaljevali po cesti proti Govejku, kjer smo naredili postanek za malico. 

Po njej smo s pohodom nadaljevali v smeri Ledinskih Krnic.  

V daljavi nas je nekaj časa spremljal pogled na 998 metrov visok vrh Gradišče.  

Iz Ledin smo nadaljevali v Pečniške mline oziroma Pečniške malne. 

Pečniški mlini so ostanki starih vodnih mlinov pod vasjo Pečnik. Uvrščeni so med lokalne znamenitosti na območju Ledinske in Vrsniške planote.   

Od tu smo hodili samo še navzdol. Na razgledni točki smo imeli lep, obširen razgled na Sp. Idrijo in okolico. Postanek smo naredili pri kapelici. Od kapelice naprej smo se spuščali po zelo ozki, strmi in spolzki potki. 

Zadnji del poti proti Sp. Idriji je bil asfaltiran in z lepim pogledom na Sp. Idrijo in okolico. Ob 12.20 smo se posedli v avtobus in se odpeljali v Idrijo. Hodili smo cca. 4 h in naredili veliko korakov. 

Iz Sovodenj na Bevkov vrh (1051 m)

Torek, 6. oktober 2026

V Torkovi pohodni skupini se nas je na avtobusni postaji ob 7.30 zbralo devetnajst pohodnikov. 

Ob 7.40 smo se z avtobusom odpeljali v Sovodenj, kjer smo začeli s pohodom na 1051 m visok Bevkov vrh.

Že takoj na začetku smo zagrizli v kolena, saj je bil začetni vzpon po asfaltirani cesti zelo strm. Po vzponu smo zavili desno na gozdno pot. 

 

Med hojo smo klepetali in uživali v lepem vremenu in lepi okolici. 

Šli smo mimo smerokazov in obsežnih, lepo pokošenih travnikov.  

Pot nas je vodila mimo kmetije Lisjak, kjer se nam je odprl čudovit razgled na kmetijo in okolico.

Med potjo smo se ustavili in se zazrli v daljavo na naselje Nova Oselica s cerkvijo sv. Janeza Nepomuka in na okoliške hribe. 

V nadaljevanju poti smo prišli do kmetije Mrzlikar. Ustavili smo se pri spomeniku, ki je posvečen 37 borcem Gradnikove brigade, katerih življenja so ugasnila 3. decembra 1943.

VSI NEPOZABNI TI ROJAKI

ZA NAS SO PADLI KOT JUNAKI

KDOR MIMO GRE TEJ NEMI ČETI

SPOMIN HVALEŽNI NAJ POSVETI

Orjaški dežnik (marela)

Še enkrat smo zagrizli v kolena.   

Navadna madronščica.

Naš cilj Bevkov vrh se nam je skrival med drevesi.   

Pogled na Triglav.

Od tam smo se odpravili na razgledni greben, kjer se nahaja kapelica. Ob njej je skrinjica z vpisno knjigo in žigom.  

Ker je pri kapelici pihalo, smo si poiskali zavetje in tam naredili daljši postanek. 

Potem pa smo se po drugi strani začeli vračati nazaj.   

Prišli smo v Otalež, kjer stoji cerkev sv. Katarine. 

Po asfaltirani cesti smo nadaljevali v Plužnje, kjer smo ob 13.20 vstopili na avtobus in se odpeljali proti Sp. Idriji in Idriji.