torek, 30. junij 2015

Veliki Snežnik (1796 m)

Nedelja, 28. junij 2015

Dva dni smo spremljali vremensko napoved, ki pa ni bila povsod obetavna. Za nedeljski pohod v hribe smo zato izbrali Snežnik. Pripeljali smo se do Ilirske Bistrice in zavili proti Sviščakom. Po makadamskem delu poti je bilo veliko prahu in čeprav je bila dolga le 19 km se nam je kar vlekla.
Ko smo zagledali znak za planinski dom, smo se ga prav razveselili.
Parkirali smo v bližine hiše z naslikanima medvedoma. Preobuli smo se, oprtali nahrbtnike in se s strumnimi koraki odpravili na Snežnik.
Omejitev hitrosti

Kapelica sv. Gabrijela

Smerokaz za Snežnik

Mimo križa





Mali Snežnik

Mladi smo

Tnalo, sekira in polena




Med potjo smo naleteli na drva, ki vabijo "mlade" planince, da jih nacepijo in s sabo odnesejo na vrh.  Starim in brez sape pa je dovoljeno, da gredo naprej in počasi štejejo korake.
Botanični rezervat



Vse je zeleno
Nadaljevali smo po skaloviti poti vsekani v gosto rušje.
Zadnji koraki do koče Draga Karolina
Koča je dobila ime ob 100. obletnici rojstva prof. Draga Karolina (1901-1933), graditelja snežniških postojank in velikega občudovalca Snežnika
Ob prihodu smo malce zamegljeno videli daleč naokrog in ozko planinsko pot po kateri smo hodili.  
Pa smo na vrhu

Rada imam paradižnik.
Paradižnik bi
Cindi ima zelo rada paradižnik. Ona dobro ve koga mora pogledati in tudi kako ga mora pogledati, da se ji željeno uresniči.
V zavetju pred vetrom smo uživali v malici.
Razgledna plošča

Travnolistna vrčica
Je največja snežniška znamenitost, ki jo je odkril Henrik Freyer, ki je prvi raziskoval rastlinstvo na Snežniku. 
Pogled v daljavo, na morje.
Morje je samo 28 km oddaljeno od Snežnika. Čeprav je sijalo sonce, je bil pogled nanj slabo vidljiv.  
Alpska velesa
Še ena od mnogih rož, ki krasijo Snežnik.
Simbol planinstva-planika
Prav posebej smo se razveselili drobcenih planik.
Julijski lan
Kuštravi oklep

Po isti poti nazaj

Vanež

Najhitrejša
Čakam
Proti nam se je vila skupina ljudi in zaradi ozke poti, smo se lepo umaknili na stran in počakali.
Zeleni objem

"Sodnica" pri polenih
Ponovno pri botaničnem rezervatu, kjer so moški morali nacepiti še nekaj drv.
Skozi gozd


 Pri smerokazu smo se odločili in nadaljevali proti izhodišču desno po makadamski cesti.
Lakota
Pot na Snežnik je bila lahka, kratka in dobro označena. Vsega skupaj smo hodili približno 4 ure. Uživali smo v hoji po mehki gozdni poti in tudi po bolj strmi. Srečali smo človeka, ki je bos hodil proti vrhu. Nekateri smo bili zopet bolj počasni, saj nam je narava v izobilju ponujala travniške in gorske cvetlice. Čebelice so brenčale okoli cvetov in metulji so nam letali pred nosom.
Tako na enostaven in poceni način smo si v naravi napolnili "baterije", ki so se med tedenskimi opravki in hitenjem izpraznile. 

nedelja, 28. junij 2015

Vrh Korena in Kompotela

Četrtek, 25. junij 2015

Odločili smo se, da dan državnosti izkoristimo po planinsko. Odpravili smo se proti Ljubljani in naprej proti Krvavcu. Za cilj smo si izbrali Vrh Korena (1999 m ) in Kompotela (1989 m ). Parkirali smo na planini Jezerca, kjer je veliko urejeno parkirišče.

Smerokaz


Planina Jezerca

Kriška planina

Manjši vzpon


Kranjska lilija ali zlato jabolko

Pastirska koča na planini Koren

Zelena čmerika
Pogačica


Travnik regratovih lučk

Smerokaz, ruševje

Markacija in ....

Sneg, ruševje, vrhovi, modro nebo, oblaki
Megla, ki nam je vseskozi nagajala, se je za trenutek razkadila in nas razveselila s pogledom na Skuto, Tursko goro, Brano in Planjavo.
Vrh Korena

Nekdo še prihaja.

Smerokaz Kompotela

Proti Kompoteli

Brezstebelna lepnica
Kamniška murka

Vzpon in pasja razigranost

Kljub oblakom, ki so nam zastirali pogled na prekrasne gore, smo uživali. 
Na vrhu Kompotele

Po kratkem postanku smo se odpravili nazaj. Pred nami so se skrivnostno podile meglice.
Pogled na Vrh Korena
Ob odhajanju, smo se ozrli na Vrh Korena proti kateremu se je dvigala megla. Ljudje na vrhu so bili kot majhni človečki.
Clusijev svišč in markacija


Bilo je lepo hoditi po neokrnjeni naravi. Hitrejši spredaj, počasnejši zadaj. Bilo je toliko travniških rastlin, pa gorskih rožic v rumeni, beli, modri, roza barvi. Vsa ta lepota je korake nehote upočasnila.
Kravji počitek

Na planino Koren so prispele na pašo krave, ki so nam od Kriške planine naprej vseskozi sledile. Neverjetno hitro so hodile po ozki poti navzgor, pa navzdol, po kamenju in vmes glasno mukale. Verjetno utrujene so najprej polegle k počitku.  
Prav hitro smo prispeli do planšarije Pr Florjan pod Krvavcem in Turistične kmetije Vizenčar.  
Še nekaj poti nam je ostalo in že smo zagledali parkirane avtomobile.