Pešpot na Žirk / Žiri

Petek, 29. januar 2016

Stara šola.

Ohranjen portal Štalarjeve hiše.

Parkirali smo na muzejskem območju v starem delu Žiri, ki ga sestavljajo Stara šola (danes muzej in knjižnica, včasih lovski dvorec), ruševine Štalarjeve hiše (nekdaj pristava dvorca) in vodno zajetje z vaškim periščem. Stara šola spada med najstarejše stavbe v Žireh.

Bunker Rupnikove linije.

Mimo prikaza Štalarjeve hiše, po stopnicah in mimo bunkerja Rupnikove linije, smo se odpravili na hrib Žirk, kjer po legendi prebiva hudobni zmaj Lintver. 

Križ

Žiri

Po lepi sprehajalni poti smo do križa rabili približno 15 minut. Na eni strani se nam je skozi rumeno travo kazal križ, na drugi strani pa smo imeli pred sabo Žiri.  

Križ na Žirku.

 

Po zadnji ozki in malce blatni potki smo prispeli do križa, na katerem je postavljenih kar nekaj tablic.

Cerkev sv. Martina, Žiri in okolica.

Tam pa smo bili nagrajeni s prelepim razgledom na cerkev sv. Martina, Žiri in okolico.

Javorč (901 m) / Žiri

Petek, 29. januar 2016

Transformatorska postaja.

Začetek vzpona.

Parkirali smo v bližini transformatorske postaje. Od tam smo se odpravili na enourni vzpon na Javorč, ki je priljubljena izletniška točka Žirovcev.

Tabla za zaščito bodičja.

Bikec ali pa...?

Pot prepredena s koreninami.

Na Javorč vodi mnogo lahkih, neoznačenih poti. Ena od njih delno poteka po trim stezi.

Božje drevce.

Vresje.

Razgledno pobočje je prekrito z vresjem.  

Pogled na Žirovsko kotlino, ki jo kot plašč pokriva zoprna sivina. 

Bunker nekdanje rapalske meje.

Pogled skozi lino.

Brez prevalov ne gre.

Nekaj minut višje nas je pot iz gozda pripeljala na veliko, odprto pobočje na katerem stoji še en bunker.

Mimo njega smo se najprej odpravili do lovske koče.

Ustavili smo se pri smerokazu in lovskem domu, ki je ob praznikih in za vikende odprt.

 

Od tam smo se vrnili na vrh Javorča k vpisni skrinjici. Vpisali smo se v knjigo in se odpravili nazaj v dolino.

Kamnita miza / Ravne pri Žireh

Torek, 26. januar 2016

Pripeljali smo se do konca vasi Ravne pri Žireh.

 

Od tam smo sledili oznakam, ki so nas pripeljale do naravne kamnite mize sredi gozda.

Miza je neverjetna, skrivnostna mojstrovina narave.

 

Kar nekaj časa smo se sukali okoli nje in se je dotikali z občutkom in spoštovanjem.
 

Pogledovali pa smo tudi po okolici.

Prav poseben se nam je zdel star, zdelan štor z mogočnimi koreninami, prekritimi z mahom.

Drevesa, ki rastejo na skalah in se jih s svojimi koreninami oklepajo.

Veje okrašene z zdravilnimi, lesnimi gobami.

Še veliko zanimivega se nam je ponujalo v gozdu, le domišljijo je bilo treba spraviti na dan in se ji prepustiti.

Cerkev sv. Antona Padovanskega / Idrija

Ponedeljek, 25. januar 2016

Na Rožnem hribu nad Idrijo stoji cerkev sv. Antona Padovanskega, ki so si ga rudarji izbrali za varuha pred nesrečami v jami.

Od nje se nadaljuje pot po Kalvariji s 13 kapelicami in veliko zgornjo kapelo.

Čisto drugačen pogled na cerkev in Kalvarijo pa je, ko se sonce poslavlja in čisto na koncu polepša nebo v svojimi edinstvenimi in čudovitimi barvami. 

Škabrijel nad Novo Gorico ( 646 m)

Nedelja, 24. januar 2016

Parkirali smo na velikem parkirišču pri gostišču Kekec.  

Od tam smo se po lahki označeni poti odpravili na 40 minutni vzpon na Škabrijel.

Piramidasti spomenik madžarskim vojakom.

Gozdna pot.

Bivak Štefan.

Na vrhu stoji spomenik vsem padlim na Škabrijelu, razgledni stolp, žig, vpisna skrinjica. Vpisali smo se, odtisnili štampiljko in se previdno povzpeli na stolp.

Sveta Gora

Zasneženi vrhovi.

Solkanski most, reka Soča.

Z vrha stolpa se odpre prelep razgled na Sabotin, Sveto Goro, zasnežene vrhove, reko Sočo, Solkanski most.

Smerokaz Pot miru

Topovska kaverna

Škabrijel se je v zgodovino bojev na soški fronti zapisal kot eno izmed najhujših in najbolj krvavih bojišč na slovenskih tleh. Po celotnem hribu so raztresene številne ostaline iz prve svetovne vojne ( jarki, kaverne, podzemni povezovalni rovi, topniški in mitralješki položaji, spomeniki, obeležja).

Na vrhu smo se odločili za krožno pot in se usmerili proti Prevalu. Zmerno smo se spuščali po ozki shojeni stezici. 

Po njej smo prišli do kolovoza in klopce. Zavili smo levo in nadaljevali po širokem kolovozu. Po približno 15 minutah smo prispeli na razpotje in od tam po asfaltirani cesti do izhodišča.