četrtek, 25. december 2014

Pohod ob meji brez meje

Nedelja, 21. december 2014
Od doma smo se odpravili zgodaj zjutraj, ko je bilo nebo še posuto z zvezdami.  Odhajali smo na 8. pohod ob meji brez meje, ki ga je organiziralo PD Brda.
Ob pol osmih se je pokrajina komaj prebujala od noči in meglena odeja se še ni dvignila. Zvezde so se poslovile in sonce se je že zbujalo. Prav vsa narava je kazala, da bomo v tem dnevu uživali. 
Zbirno mesto je bilo v Gornjem Cerovem pred vaškim domom. Štartnina je znašala 5 evrov. Pred odhodom smo dobili še nekaj informacij o pohodu. Slovenija je postala članica schengenskega območja decembra 2007. Meja, ki je na zahodnem delu Slovenije dolga leta delila na Goriška Brda in Collio v Italiji, je padla. Takrat se je porodila ideja, da bi ta dogodek v Brdih obeležili na poseben način, s pohodom ob bivši meji.
Iz Gornjega Cerovega smo se odpravili proti Števerjanu, ki se nahaja v vzhodnem pasu goriške pokrajine, na meji s Slovenijo.
Tam smo se ustavili pri spomeniku padlim v NOB in žrtvam nacističnega nasilja.
Na sredini trga stoji cerkev sv. Florijana z značilnim visokim zvonikom.

Po kratkem postanku smo zapustili Števerjan in nadaljevali po cesti skozi zaselke Križišče, Bukovje, Klanec in Valerišče.

Tik pred mejo smo naredili postanek za malico. Sprva načrtovani prehod čez mejo, se je tu spremenil.
Zaradi blatnih poti smo hodili večinoma po cesti. Tu pa smo vseeno zavili s ceste in se preizkusili še v hoji po blatnem kolovozu.

Kmalu smo prečkali mejo in se ustavili v vasi Vipolže.
Po kratkem postanku je padla ideja za ogled obnovljenega gradu Vipolže.

Nekoč lovski dvorec goriških grofov je pravokotne oblike z dvema prislonjenima oglatima stolpičema. V 1. svetovni  je služil za vojaško bolnišnico in bil poškodovan zaradi bombe. Leta 1948 ga je prizadel požar. Grajska arhitektura predstavlja eno najlepših vil v Sloveniji, ki je nastala med renesanso in barokom. 
Od tam smo se med trtami po petih urah vračali nazaj na izhodiščno točko. Na poti nam je pogled vseskozi zahajal na zvonik cerkve sv. Nikolaja v Gornjem Cerovem.
Ustavili smo se še na pokopališču, kjer je pokopan Mirko Brezavšek. Bil je član uporniške organizacije Črni bratje. Komaj 13 leten je leta 1931 umrl za posledicami mučenja. 
Na vrhu smo s pogledom še enkrat zaokrožili prehojeno pot. Hvaležni smo bili za skoraj pomladansko vreme. Na koncu smo v vaškem domu dobili pasulj, sok, vino, piškote in kavo. V dobri družbi smo se naklepetali in nasmejali. Pot domov nam je hitro minila. 


torek, 23. december 2014

Porezen

Sobota, 20. december 2014
Pri nas doma se je že cel teden govorilo, da gremo v soboto v hribe. Napovedano je bilo sonce.
Tako smo se četica šestih in enega štirinožca odpravila na najvišji vrh Cerkljanskega hribovja Porezen. Že prav na začetku se je narava poigravala z mavričnimi odtenki barv in nam prebudila domišljijo.
Oblaki so za nekaj časa prekrili sonce, ki pa se ni pustilo.




 Skozi skoraj magični gozd smo se napotili proti Poreznu.
Za trenutek smo se ustavili in s pogledom objeli Porezen in delček Triglava. V daljavi so nas na naslednje planinarjenje vabili Možic, Slatnik, Lajnar in Dravh.   
Pot nas je vodila po razgibanem pobočju do Kope.

Previdno smo se povzpeli na vrh 1360 m visoke Kope, s prekrasnim razgledom na vse strani. 



Po ogledu smo se spustili  proti 1300 m visokim Vršam. 
Od tam smo nadaljevali proti 1632 m visokem Poreznu.
Na vrhu so ostanki labirinta podzemnih rovov, ki povezujejo utrdbe na severni in vzhodni strani Porezna in spomenik NOB.

Prispeli smo na cilj, kjer smo se vpisali v vpisno knjižico od zaporedne številke 2258 do 2263. Zaslužili smo si malico in se posladkali s čokolado.


Vračali smo se delno po isti poti in malo po novi poti. Na Vršah smo se ustavili in si vzeli čas za norenje in slikanje. 
Še zadnji koraki do parkiranih avtomobilov. Bil je idealen dan. Sončen, pisan, razigran in na vrhu Porezna malce vetroven.