torek, 28. februar 2017

Učna pot Bevke

Ponedeljek, 27. februar 2017

Učna pot Bevke se nahaja v bližini naselja Bevke, ki spada pod Občino Vrhnika. Naredili smo 6 km dolgo krožno pot. Hodili smo po makadamski cesti in kolovozu. Ustavljali smo se pri informativnih tablah. Te so nas seznanile z življenjem na Ljubljanskem barju nekoč in danes. Spoznali smo kulturno dediščino, reko Ljubljanico, izkoriščanje studencev, nekdanje potovanje čez Ljubljansko barje in prilagajanje poplavam na Ljubljanskem barju. Po poti nas je usmerjal deček Barjanko, ki ima rad travnike, reke in potoke.

Na začetku poti.
Deček Barjanko.

Kako so včasih prali?

Vaško perišče.

Poplavni svet.



Vode ponavadi poplavijo Ljubljansko barje dvakrat letno. Če se odvečna voda ne bi razlila po barju, bi močno ogrozila mesta in naselja ob njegovem robu.

Skriti zakladi.
Arheološko najdišče Ljubljanica.
Ljubljanica med evropskimi rekami glede na kratkost njenega toka izstopa po velikem številu najdb iz različnih zgodovinskih obdobjih (orodje, orožje, posode, srebrnike...)



Ljubljanica-reka sedmerih imen.
Sotočje Ljubljanice in Borovniščice.
Ljubljanica večkrat ponikne in se spet prikaže na površju, a vedno pod drugim imenom. Najprej se na svojem prvem izviru pod Snežnikom imenuje Trbuhovica, jo nadaljuje kot Obrh, Stržen, Rak in Unica, v katero se izliva tudi Pivka. Kot Ljubljanica se prikaže šele po dolgi poti po kraškem podzemlju pri več izvirih na Vrhniki in njeni okolici in se po 41 km površinskega toka izliva v Savo. 
Borovniščica je potok, ki izvira v hribovju južno od naselja Cerknica in teče skozi sotesko Pekel pri Borovnici in skozi vas Borovnico in se na Ljubljanskem barju izlije v Ljubljanico. 



Stara mlinarska pot.
Obnovljena leta 2009.

Barjanski travniki.
Ljubljansko barje danes ni več pravo barje, ampak pisan neskončen preplet vlažnih travnikov, njiv, gozdičev in vodotokov.
V bližini parkirišča.
Še zadnji del poti do parkirišča. 6 km dolgo pot smo naredili v dveh urah. Uživali smo v miru, tišini in lepih razgledih na prostrane travnike, reko Ljubljanico, griče in gore. Le sem pa tja nas je zmotil veter, ki  nam je švigal okoli ušes in nas preganjal naprej.

Bevke

Ko smo se vozili skozi Bevke, so nas takoj pritegnile in treba se je bilo vsaj za trenutek ustaviti. So manjše naselje na Ljubljanskem barju. Jedro naselja se nahaja ob cerkvi in kapelici.

Cerkev povišanja sv. Križa.
 
 



Kapelica.
Spominsko zahvalno spravno obeležje.

Spominsko obeležje je bilo postavljeno ob 25. obletnici vojne za Samostojno Slovenijo. Je zahvalno-spravnega pomena. Sestavljeno je iz treh stopnic, keliha s križem, stebra, v katerem je Marija obdana z dvanajstimi zvezdami, piramide in Marijinim križem na vrhu.

 
 

Osnovna šola Bevke z letnico 1927.



Če se trudil boš in delal dokler si mlad, v starosti boš užival mladosti sad.

Od večera pa do jutra počitka čas je tvoj, a od zore pa do mraka dela se nikar ne boj.
Na osnovni šoli Bevke sta nas pritegnila napisa na njeni fasadi, ki nosita  izjemno sporočilno vrednost.

Čas nas je priganjal in treba se je bilo odpraviti proti domu. Strinjali smo se, da se sem zopet vrnemo, mogoče že takoj spomladi ali pa v jeseni.  

ponedeljek, 27. februar 2017

Pohod po komenskem Krasu

Nedelja, 26. februar 2017

Pridružili smo se Društvu za zdravje srca in ožilja - Podružnica za Kras na pohodu po komenskem Krasu.

Zbiranje pohodnikov.
Spomenik NOB.

Parkirali smo v vasi Temnica, v bližini spomenika NOB. Temnica je s 402 m nadmorske višine tudi najvišja vas zahodnega dela kraške planote.


 

Župnišče in komunska stavba.
Najprej smo se sprehodili do cerkve sv. Petra, župnišča in komunske stavbe s Stepančičevim portalom. Cerkev stoji v središču strjene vasi in je zidana iz obdelanega domačega kamna.

Lepi razgledi.
Pri komunski stavbi se nam je ponujal prekrasen razgled na Tržaški zaliv, Furlanijo in celoten Kras.
Pogled na Trstelj.
Spomenik NOB.

Ruševine cerkvice sv. Ambroža.

Najbolj ohranjen del cerkvice.

Od tam smo se odpravili na sv. Ambrož (531 m), poimenovan tudi Tabor. Na sv. Ambrožu so ostanki antičnega gradišča z obzidjem. Ohranjene so ruševine cerkvice sv. Ambroža, predvsem vzhodni del cerkve, kjer je stal oltar.
Zaklonišče.

Vhod v kraško jamo.

Rov v jami.

Notranjost jame.

Kamnita pastirska hiška.
S sv. Ambroža smo se spustili do kamnite pastirske hišice in kraške jame z rovom, ki se menda vije vse do vasi Lipa.
Tablica Trstelj.
 
Vzpenjali smo se po go gozdnatem pobočju, kjer se skriva vse polno obrambnih jarkov, kavern in bunkerjev.

 
Pot nas je vodila proti Stolu, ki je s svojimi 629 m drugi najvišji vrh v grebenu Črnih hribov. Višji od njega je le 643 m visok Trstelj.
Oddajnik na Trstelju.




Na vrhu smo bili nagrajeni s prelepimi razgledi.
Stjenkova koča.



S Trstelja smo se spustili do Stjenkove koče. Ime je dobila po narodnem heroju Antonu Šibelju - Stjenki, komandirju 1. kraške čete, ki se je med prvo svetovno vojno uprla okupatorju. Tu smo si vzela čas za malico in se po njej odpravili nazaj v Temnico.
Ponovno pri spomeniku v Temnici.

 


Tam smo se še enkrat sprehodili skozi vas in se šele potem odpeljali proti domu.