Kamp Omišalj Krk / Omišalj

3. DAN / Sobota, 26. september 2026

Zbudila sva se v sončen dan. Po dolgem zajtrku sva se odločila, da se sprehodiva do mesteca Omišalj. 

 

Že od daleč sva zagledala  staro mestno jedro Omišalja, ki stoji na 85 m visoki vzpetini nad morjem.  

Iz obale sva se po stopnicah povzpela do mestnega parka Dubec.  

Na prvi razgledni točki sva se ustavila in uživala v razgledu, potem pa po stopnicah nadaljevala do naslednje razgledne točke.

 Ta se nahaja na veliki terasi ob vodnem stolpu.

Z nje se nama je odprl čudovit razgled na Omišaljski zaliv ter Reko v ozadju.  

 

 

Po starem delu mesta sva vijugala po kamnitih ulicah in majhnih trgih. 

Tako sva prišla do razgledišča Vele steni.

Z njega je krasen razgled na otok Krk, večji del Kvarnerskega zaliva, Omišaljski zaliv, plažo in zaliv Pesja. Do Omišalja sva hodila približno eno uro. Tam sva se kar nekaj časa zadržala, potem pa sva se po isti poti vrnila v kamp.

 

Po vrnitvi sva dokončala kosilo in po njemu še nekaj časa posedela pred avtodomom. Potem pa sva odšla na plažo, kjer sva tudi zaplavala. Temperatura morja je bila 23,2 °C. Kljub zelo zasedenemu kampu, je bilo na plaži le nekaj ljudi.   

 

Zvečer sva ostala pred avtodomom in opazovala veliko luno. Ta naju je zvabila na obalo. 

 

4. DAN /  Nedelja, 27. september 2026

 

Ker je bilo vreme lepo, toplo, brez vetrčka, sva del dopoldneva in popoldneva izkoristila za poležavanje na plaži. Dvakrat sva zaplavala, se na soncu grela in brala.    

 

Pred sončnim zahodom, sva se sprehodila do razgledne točke. Od tam je najlepši pogled na zahajajoče sonce. 

 

Zvečer sva za nekaj časa posedela pred avtodomom. Od daleč naju je opazovala luna, midva pa njo.  

5. DAN /  Ponedeljek, 28. september 2026

Na zadnji dan najinega dopusta sva še enkrat zaplavala. Po njemu sva pripravila kosilo, pospravila in ob 13. uri zapustila kamp.  

Kamp Omišalj Krk

1. DAN / Četrtek, 24. september 2026

Za nekaj dni sva se odpravila v kamp Omišalj. Od doma sva štartala ob 10. uri. Ob 12. uri sva naletela na zaporo ceste v bližini Krškega mostu. Policist nama je povedal, da je cesta zaprta zaradi 3. etape mednarodne Kolesarske dirke CRO Race 2026 (trasa Krk-Labin). Usmerjena sva bila na bencinsko črpalko pri Kraljevici, kjer sva počakala na odprtje ceste. Ob 13.15 sva se v koloni z ostalimi čakajočimi odpeljala naprej. 

Ko sva prispela v kamp, sva najprej poiskala parcelo. Med tremi možnimi parcelami, sva izbrala parcelo številka 314. Kamp je bil že zelo zaseden, le bolj oddaljene parcele so bile proste. Bilo je oblačno in prav nič prijazno vreme. Ob 20. uri je začelo rahlo deževati. Ob 21. uri se je dež okrepil in tudi zagrmelo je.  

2. DAN / Petek, 25. september 2026

Zbudila sva se v sončen in vetroven dan. Pred avtodomom sva si vzela čas za zajtrk in jutranjo kavico. 

 

Po dolgem zajtrku, sva se sprehodila do obale in ob njej nadaljevala do razgledne točke.  

Tu na kamnitih tleh rastejo različna zdravilna zelišča (žajbelj, smilj, pelin) in druge rastline.

Ko sva se po ostrih kamnih povzpela na razgledno točko, se nama je odprl obsežen in prekrasen razgled na morje, Reko, okolico in prehojeno pot. 

Mini ZOO 

Zaradi vetrovnega vremena, se nisva odločila za popoldansko plavanje, rajši sva odšla na sprehod po kampu.

V kampu se namreč nahaja mini ZOO z domačimi živalmi (ovce, zajčki, pujsi, kokoške, ...). Oslička nisva videla, sva ga pa slišala.  

V bližini mini živalskega vrta se nahaja tudi jezerce. 

Ko se je sonce poslovilo, se je prav kmalu na nebu prikazala velika, okrogla in zelo svetla luna. 

16. pohod po Bevkovi poti

Nedelja, 20. september 2026

Od doma sva se zapeljala v Baško grapo do naselja Hudajužna. Tam se je pri Domu krajanov ob 9. uri začel sprejem in vpis pohodnikov za 16. pohod po Bevkovi poti, ki je potekal v okviru Bevkovih dnevov, Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 in Festivala pohodništva in kolesarjenja Dolina Soče. 

Za vsakogar, ki je s seboj prinesel katerokoli Bevkovo knjigo je bila startnina nižja. Kdor pa je s seboj prinesel Bevkovo knjigo Železna kača, mu startnine ni bilo treba plačati. S to knjigo je bila namreč obeležena 120. obletnica Bohinjske proge.    

Pisatelj France Bevk (1890-1970) se je rodil v Zakojci pri Cerknem. Bil je pisatelj, pesnik, dramatik, publicist in prevajalec. Po končanem učiteljišču je nekaj časa delal kot učitelj, pozneje pa se je povsem posvetil književnosti in kulturnemu delu. V svojih delih je pogosto opisoval življenje ljudi na Primorskem, njihovo revščino, težko življenje pod fašizmom ter boj za slovenski jezik in narodnost.

 

Letošnji pohod je bil posvečen spominu na dve pomembni slovenski ustvarjalki Zofki Kveder (1878-1926) in Fanici Obid (1903-1940). 

 

Zofko Kveder in Fanico Obid so v letu 2026 še posebej povezali s Kosovelovim letom 2026. 

Po sprejemu pohodnikov je sledil kulturni program. Zapel nam je moški pevski zbor Justin Kogoj Dolenja Trebuša.  

 

Po uvodnem sprejemu in kulturnem programu, se nas je 108 pohodnikov odpravilo po Bevkovi poti proti Zakojci. 

Na poti smo med postanki poslušali branje odlomka iz Bevkovih del. Ena izmed pohodnic, nam je iz knjige Železna kača prebrala odlomek o gradnji železnice skozi Baško grapo. 

 

Po približno uri in pol smo prišli do Bevkove domačije. 

 

Tam je sledil zaključni kulturni program in srečanje pohodnikov.  

 

Po končanem programu smo si Bevkovo domačijo tudi ogledali. Sprehodili smo se po glavnem bivalnem prostoru s krušno pečjo in čevljarskim kotičkom, skozi manjšo in večjo kamro ter skozi skedenj do kuhinje. V prospektu o Bevkovi domačiji sem prebrala, da je domačija med prvimi v vasi dobila dimnik in zato v njej že dolgo ni več črne kuhinje. Ima pa veliko ognjišče in velik vzidan kotel, ki je bil namenjen kuhanju hrane prašičem.   

Po strmih lesenih stopnicah smo se povzpeli na podstrešje. Tam so v vitrinah razstavljeni dokumenti, fotografije, predmeti in njegove knjige.  

Po ogledu domačije smo odšli na Turistično kmetijo pri Flandru, kjer smo imeli Bevkovo kosilo. Pri kosilu sva se zaklepetala in se ob 14.30 odpravila nazaj do Bevkove domačije. 

Tam se je ob 15. uri začel nastop citrarskega kvarteta GŠ Idrija. S poslušanjem njihove glasbe, ki je bila prečudovita, je bil najin dan popoln. 

Po končanem nastopu sva se sama vračala nazaj do naselja Hudajužna.