torek, 31. december 2013
sobota, 14. december 2013
Pohod na Tisje
Nedelja, 8. december 2013
Planinsko društvo Litija vsako leto organizira pohod na Tisje v počastitev obletnice bitke II. štajerskega bataljona na Tisju, dne 24.12.1941.
Na poti do Litije nas je nekaj časa spremljala prekrasna jutranja zarja.
Pohod smo začeli ob 8. uri pri Plečnikovem spomeniku NOB v Litiji. Ker nismo vedeli točno traso pohoda smo sledili družini, ki je hodila pred nami. Tudi ta družina je bila prvič na pohodu in tako smo se že takoj na začetku izgubili. Ozirali smo se levo, desno za oznakami pohoda. Ker jih nismo našli, smo se vrnili v center mesta in srečali štiri pohodnike, ki so nas usmerili na pravo pot.
Potem smo jim nekaj časa kar lepo sledili. Šele, ko smo prišli na pot, ki je bila označena s tablami pohod Tisje, smo pohiteli naprej.
Bilo je kar malo čudno, saj smo le sem in tja srečali kakšnega pohodnika. Očitno so se prav vsi podali na pot že ob 7. uri zjutraj. Kratek čas smo se ustavili pri hiši, kjer so nam postregli s toplim čajem.
Prispeli smo na Tisje, kjer je bila manjša slovesnost.
Nazaj smo se odpravili proti Kostrevnici.
Nekaj časa smo hodili z drugimi pohodniki, potem pa smo zopet bili sami. Poti, ki so bile označene s tablo pohod Tisje je bilo več.
No, po cesti nam je uspelo priti do Gasilskega doma v Veliki Kostrevnici, kjer smo dobili čaj in so nam potrdili pohodniški kartonček. Do Litije smo se potem odpeljali z dvema pohodnicama, ker je avtobus ravno odpeljal.
Na poti domov sem nekaj časa sedela na sredini. Bila sem zamišljena, zadovoljna in že čisto malo zaspana.
Planinsko društvo Litija vsako leto organizira pohod na Tisje v počastitev obletnice bitke II. štajerskega bataljona na Tisju, dne 24.12.1941.
Na poti do Litije nas je nekaj časa spremljala prekrasna jutranja zarja.
Pohod smo začeli ob 8. uri pri Plečnikovem spomeniku NOB v Litiji. Ker nismo vedeli točno traso pohoda smo sledili družini, ki je hodila pred nami. Tudi ta družina je bila prvič na pohodu in tako smo se že takoj na začetku izgubili. Ozirali smo se levo, desno za oznakami pohoda. Ker jih nismo našli, smo se vrnili v center mesta in srečali štiri pohodnike, ki so nas usmerili na pravo pot.
Potem smo jim nekaj časa kar lepo sledili. Šele, ko smo prišli na pot, ki je bila označena s tablami pohod Tisje, smo pohiteli naprej.
Bilo je kar malo čudno, saj smo le sem in tja srečali kakšnega pohodnika. Očitno so se prav vsi podali na pot že ob 7. uri zjutraj. Kratek čas smo se ustavili pri hiši, kjer so nam postregli s toplim čajem.
Prispeli smo na Tisje, kjer je bila manjša slovesnost.
Nazaj smo se odpravili proti Kostrevnici.
Nekaj časa smo hodili z drugimi pohodniki, potem pa smo zopet bili sami. Poti, ki so bile označene s tablo pohod Tisje je bilo več.
No, po cesti nam je uspelo priti do Gasilskega doma v Veliki Kostrevnici, kjer smo dobili čaj in so nam potrdili pohodniški kartonček. Do Litije smo se potem odpeljali z dvema pohodnicama, ker je avtobus ravno odpeljal.
Na poti domov sem nekaj časa sedela na sredini. Bila sem zamišljena, zadovoljna in že čisto malo zaspana.
četrtek, 28. november 2013
Obsijani s soncem
Sreda, 27. november 2013
Novembrski pogled nad Izolo na vetrovno morje, ladje, oblake in s soncem obsijane griče.
Novembrski pogled nad Izolo na vetrovno morje, ladje, oblake in s soncem obsijane griče.
četrtek, 21. november 2013
13. pohod po Vertovčevih poteh
Nedelja, 17. november 2013
V nedeljo smo se zbudili zgodaj zjutraj. Pozajtrkovali smo in se siti in naspani odpeljali proti Ajdovščini na 13. pohod po Vertovčevih poteh.
Ob prihodu se je dan šele začel prebujati. Pri starem hrastu pred vasjo Ustje smo popili kavo in se polni energije odpravili na pot. Vzhajajoče sonce nas je kmalu pozdravilo in nam obljubilo, da nas bo celo pot spremljalo, vzpodbujalo in grelo s svojimi žarki.
Pot nas je vodila skozi vas Dolenje proti cerkvici Sv. Marjete.
Letos smo malo zgrešili pot in do vasi Planina nismo prišli. Na prvem postajališču smo popili čaj in medico.
Povzpeli smo se na Ostri vrh, ki je tudi najvišja točka pohoda. Iz njega je lep razgled na vasi Gabrje, Šmarje, Štjak in obronke Krasa.
Jakulini rojstni kraj Matije Vertovca. Tukaj smo se malo čohali, posedeli in pokukali v vinsko klet. Nadaljevali smo proti Šmarjem in se ustavili ob "balasti" gospe, ki je mirno opazovala pohodnike.
V Šmarjah smo pomalicali, poklepetali, poslušali mašo.
Po cesti smo se povzpeli v vas Vrtovče. Ustavili smo se ob nevidni meji, ki je brez vsakega zidu ločevala ljudi več stoletij.
In po petih urah ponovno na začetku poti. To je bil naš sedmi pohod po tej poti.
V nedeljo smo se zbudili zgodaj zjutraj. Pozajtrkovali smo in se siti in naspani odpeljali proti Ajdovščini na 13. pohod po Vertovčevih poteh.
Ob prihodu se je dan šele začel prebujati. Pri starem hrastu pred vasjo Ustje smo popili kavo in se polni energije odpravili na pot. Vzhajajoče sonce nas je kmalu pozdravilo in nam obljubilo, da nas bo celo pot spremljalo, vzpodbujalo in grelo s svojimi žarki.
Pot nas je vodila skozi vas Dolenje proti cerkvici Sv. Marjete.
Letos smo malo zgrešili pot in do vasi Planina nismo prišli. Na prvem postajališču smo popili čaj in medico.
Povzpeli smo se na Ostri vrh, ki je tudi najvišja točka pohoda. Iz njega je lep razgled na vasi Gabrje, Šmarje, Štjak in obronke Krasa.
Jakulini rojstni kraj Matije Vertovca. Tukaj smo se malo čohali, posedeli in pokukali v vinsko klet. Nadaljevali smo proti Šmarjem in se ustavili ob "balasti" gospe, ki je mirno opazovala pohodnike.
V Šmarjah smo pomalicali, poklepetali, poslušali mašo.
Po cesti smo se povzpeli v vas Vrtovče. Ustavili smo se ob nevidni meji, ki je brez vsakega zidu ločevala ljudi več stoletij.
In po petih urah ponovno na začetku poti. To je bil naš sedmi pohod po tej poti.
ponedeljek, 18. november 2013
petek, 1. november 2013
Jesenski sprehod
Nedelja, 20. oktober 2013
Tudi nedeljski dan je bil topel, vendar vetroven. Narava nas je s svojo lepoto vabila in mi se ji nismo mogli upreti. Sprehajali smo se in prav povsod vtikali svoj nos.
Bili smo razigrani. Delček narave je odšel z nami domov.
Na cesti smo svoje nosove približali jezni bogomolki. Uživali smo ob pobiranju orehov in jih potem pridno pazili.
Tudi nedeljski dan je bil topel, vendar vetroven. Narava nas je s svojo lepoto vabila in mi se ji nismo mogli upreti. Sprehajali smo se in prav povsod vtikali svoj nos.
Bili smo razigrani. Delček narave je odšel z nami domov.
Na cesti smo svoje nosove približali jezni bogomolki. Uživali smo ob pobiranju orehov in jih potem pridno pazili.
ponedeljek, 28. oktober 2013
Kostanjev dan
Sobota, 19.oktober 2013
Na ta prekrasen, topel jesenski dan, smo nabirali kostanj. Brskali smo pod kostanjevimi drevesi in iskali čim debelejše plodove. Jamrali smo nad bodečimi ježicami, ki so nas zbadale.
Tudi ostala narava je bila prečudovita. Konji na paši in v ozadju razkošje jesensko obarvanih dreves.
K sebi nas je vabil mokovec, listopadno drevo z rdečimi jagodami. V času revščine in lakote so ljudje uporabljali zmlete plodove kot nadomestek za moko. Na drugem drevesu so se že od daleč videli zimzeleni polkrožni grmički z belimi jagodami. Bela omela, ki svoje korenine poganja v veje dreves in jim tako krade hranilne snovi.
Dan smo zaključili s pripravo kostanja, ki smo ga zunaj na starem gašperčku spekli. Ob prijetnem klepetu, lupljenju toplega kostanja in polni luni se je sobotni dan prehitro poslovil.
Na ta prekrasen, topel jesenski dan, smo nabirali kostanj. Brskali smo pod kostanjevimi drevesi in iskali čim debelejše plodove. Jamrali smo nad bodečimi ježicami, ki so nas zbadale.
Tudi ostala narava je bila prečudovita. Konji na paši in v ozadju razkošje jesensko obarvanih dreves.
K sebi nas je vabil mokovec, listopadno drevo z rdečimi jagodami. V času revščine in lakote so ljudje uporabljali zmlete plodove kot nadomestek za moko. Na drugem drevesu so se že od daleč videli zimzeleni polkrožni grmički z belimi jagodami. Bela omela, ki svoje korenine poganja v veje dreves in jim tako krade hranilne snovi.
Dan smo zaključili s pripravo kostanja, ki smo ga zunaj na starem gašperčku spekli. Ob prijetnem klepetu, lupljenju toplega kostanja in polni luni se je sobotni dan prehitro poslovil.
petek, 25. oktober 2013
sreda, 23. oktober 2013
Pohod na Krasu je krasno
Nedelja, 14. oktober 2013
Na 18. pohodu na Krasu je krasno, se je zbrala lepa množica planincev in ostalih pohodnikov.
Ob 9. uri parkiramo v Praprotnu v Italiji. Prisedemo na avtobus Edo tours Postojna, ki nas odpelje v Tublje pri Komnu. Tam se ob prihodu vpišemo v vpisno knjigo in posladkamo z domačim pecivom, čajem, žganjem...
Za darilo dobimo večnamensko buff rutko, ki jo lahko nosimo okoli vratu, na glavi, kot elastiko za rep... Z njo se zavarujemo pred mrazom, vetrom, soncem.
Še zadnji napotki pred odhodom. Ob 10. uri štartamo. Všeč nam je, ker se trasa pohoda vsako leto spreminja. Sprva hodimo po ozki gozdni poti in nadaljujemo po asfaltirani cesti do vasi Škofi.
Skozi vas Kregolišče, po travnikih, kolovozih.
Med rujem do vasi Veliki dol.
Pri prvem postajališču se odžejamo s sokom. Za ceno 1 eura lahko degustiramo teranov liker, kutino, orehovec, trnjulo, travarico z 29 kraškimi zelišči, figovo, hruškovo, nešpljino marmelade. V nadaljevanju poti hodimo v prvi vrsti takoj za vodičkama.
Ob poti nas pričaka gospod s polno košaro bonbonov in pot navzgor je veliko lažja.
Hodimo ob državni meji po italijanskem ozemlju.
Naš naslednji postanek je jama Vodnica. Nekateri se spustijo v jamo, drugi nadaljujejo pot strmo navzgor.
Še skozi zadnjo vas.
Po 4, 5h smo ponovno v vasi Praprot, kjer je že vse pripravljeno za lačne pohodnike in popoldansko zabavo z ansamblom Domači zvoki. Za konec si ogledamo še razstavo gob in se zadovoljni odpravimo domov.
Na 18. pohodu na Krasu je krasno, se je zbrala lepa množica planincev in ostalih pohodnikov.
Ob 9. uri parkiramo v Praprotnu v Italiji. Prisedemo na avtobus Edo tours Postojna, ki nas odpelje v Tublje pri Komnu. Tam se ob prihodu vpišemo v vpisno knjigo in posladkamo z domačim pecivom, čajem, žganjem...
Za darilo dobimo večnamensko buff rutko, ki jo lahko nosimo okoli vratu, na glavi, kot elastiko za rep... Z njo se zavarujemo pred mrazom, vetrom, soncem.
Še zadnji napotki pred odhodom. Ob 10. uri štartamo. Všeč nam je, ker se trasa pohoda vsako leto spreminja. Sprva hodimo po ozki gozdni poti in nadaljujemo po asfaltirani cesti do vasi Škofi.
Skozi vas Kregolišče, po travnikih, kolovozih.
Med rujem do vasi Veliki dol.
Pri prvem postajališču se odžejamo s sokom. Za ceno 1 eura lahko degustiramo teranov liker, kutino, orehovec, trnjulo, travarico z 29 kraškimi zelišči, figovo, hruškovo, nešpljino marmelade. V nadaljevanju poti hodimo v prvi vrsti takoj za vodičkama.
Ob poti nas pričaka gospod s polno košaro bonbonov in pot navzgor je veliko lažja.
Hodimo ob državni meji po italijanskem ozemlju.
Naš naslednji postanek je jama Vodnica. Nekateri se spustijo v jamo, drugi nadaljujejo pot strmo navzgor.
Še skozi zadnjo vas.
Po 4, 5h smo ponovno v vasi Praprot, kjer je že vse pripravljeno za lačne pohodnike in popoldansko zabavo z ansamblom Domači zvoki. Za konec si ogledamo še razstavo gob in se zadovoljni odpravimo domov.
Naročite se na:
Objave (Atom)