Kamp Savudrija, Zambratija in Sipar

Nedelja, 26.-ponedeljek, 30. maj 2022

Za kratek oddih sva izbrala kamp Savudrija. 

Največja zanimivost Savudrije je svetilnik, ki je bil zgrajen leta 1818. Je eden najstarejših še delujočih svetilnikov na Jadranu. Bil je prvi svetilnik na svetu, ki je uporabljal  plinsko razsvetljavo, pridobljeno z destilacijo premoga, ki je bil transportiran iz rudnika Labin.

Zambratija

Prvič sva se iz kampa peš odpravila do Zambratije, ki se nahaja na cesti med Savudrijo in Umagom. Ime je dobila po koprskem plemiču Zuane Brattiju, lastniku srednjeveške fevde, ki je zajemala današnjo Zambratijo, okoliško območje, bližnji polotok Sipar in Romanijo. 

Edini sakralni objekt v Zambratiji je cerkev v središču naselja, posvečena sv. Mariji Magdaleni. Na južnem zidu cerkve je bil leta 1986 dozidan nadgrobni spomenik družine Teldi.

Potopljeno mesto Sipar

Mimo majhne luke sva nadaljevala do arheološkega najdišča Sipar. Po arheoloških virih je območje Sipra bilo naseljeno v mlajši železni dobi, v rimskem obdobju pa se je razvilo v naselje z značilnostmi dobro organiziranega rimskega mesta. Sipar naj bi bil uničen okoli leta 876 v hudih bitkah med knezom Domagojem in Benečani.

Po ogledu vidnih ostankov mesta, sva se po isti poti vračala nazaj v kamp.

V kampu sva se posedla na klopco in počakala na zahajajoče sonce. Uživala sva ob pogledu na barvito dogajanje na nebu.

Pot ob rimskem zidu

Ponedeljek, 16. maj 2022

Na popoldanski izlet sva se odpravila po Poti ob rimskem zidu, ki se začne ob odcepu za Zaplano, ob cesti med Logatcem in Vrhniko. Na celotni poti so postavljene informativne table. Že pri prvi naju je Rimljan z nasmeškom na ustih še dodatno vzpodbudil, da sva zakorakala po sledeh najveličastnejše rimske gradnje na slovenskih tleh. 

 

 

Štiridnevni potep po Sloveniji / Šmartinsko jezero in Celje

3. DAN / Torek, 10. maj 2022

Parkirala sva na PZA-ju nad Šmartinskim jezerom.

 

Takoj sva se odpravila okrog jezera po sprehajalni in ekosistemski učni poti.

 

 

Na poti so postavljene informativne table, ki so naju seznanile z naravnim ekosistemom (gozd, potok, močvirje,..) in umetnim ekosistemom, ki ga za svoje potrebe vzdržuje človek (umetno jezero, njive, travniki, sadovnjaki,...).

Ob jezeru se nahaja gozdna učna pot, kjer so postavljene ptičje hišice s slikami dreves, rastlin in živali.

S Šmartinskega jezera sva se odpeljala na PZA Celje.

Ko je sonce zahajalo, sva se odpravila na večerni sprehod po mestu.

 

4. DAN / Sreda, 11.maj 2022

V Celju sva bila povabljena k sorodnikom na kosilu.

S PZA-ja sva se k njim odpravila peš. Po dobrem kosilu in dolgem klepetu sva se poslovila in se še isti dan odpravila domov. 

Štiridnevni potep po Sloveniji / Center Noordung Vitanje

2. DAN / Ponedeljek, 9. maj 2022

Po mirni noči in jutranjem sprehodu, sva se odpeljala v Vitanje.

Parkirala sva na urejenem PZA-ju, ki se nahaja v neposredni bližini Kulturnega središča vesoljskih tehnologij (KSEVT).

Po stopnicah sva se sprehodila do doprsnih kipov Hermana Potočnika, Constantina Ciolkovskega, Hermana Obertha in Sergeja Koroljova.

Herman Potočnik (1892-1929) je bil avstroogrski inženir slovenskega rodu, avtor koncepta vesoljske postaje-bivalnega kolesa in geostacionarnega satelita in pionir astronavtike.

Constantin Ciolkovski (1857-1935) je bil ruski in sovjetski znanstvenik in izumitelj, pionir teoretične kozmonavtike utemeljitelj uporabe raket za polete v vesolje.

Herman Oberth (1894-1989) je bil avstroogrski in nemški znanstvenik in inženir, eden od pionirjev sodobnega raketarstva in astronavtike.

Sergej Koroljov (1907-1966) je bil sovjetski znanstvenik, glavni konstruktor vesoljske tehnologije, ključna osebnost v osvajanju vesolja s strani človeka.

Ob vstopu v notranjost Centra Noordung, ki ima obliko vesoljskega plovila, sva najprej pozdravila humanoidno robotko Vido in se potem odločila za voden ogled, ki se je pričel ob 14. uri. 

Veliko sva izvedela o življenju in delu Hermana Potočnika, njegovi knjigi Problem vožnje po vesolju in bivalnem kolesu ali geostacionarni vesoljski postaji. 

V interaktivni sobi, Vesolje 360, smo s pomočjo projekcij spoznavali vesolje.  

Vodička nas je popeljala skozi stalne razstave (Umetnost znanosti kozmologije, Podobe zemlje, Slovenija v vesolju, V obzorjih kozmosa, Luna - velik korak za človeštvo, Sončni sistem).

Na ogledu sva izvedela veliko novega, zanimivega in nama neznanega.

Vitanje

 

Vitanje so nastale že v 12. st. na močvirnem sotočju Hudinje, ki priteče izpod pohorske Rogle, s potokoma Jesenica in Hočna.

Sprehodila sva se do stare romarske cerkve sv. Petra in Pavla, katero so večkrat prezidali. Njeno srednjeveško starost dokazujejo freske na zunanjščini.

Nad naseljem stoji na osamelcu Hriberca cerkev Matere Božje, ki jo uporabljajo samo poleti. 

 

Vseskozi sva sledila učni poti Vitanjska pitna voda, kjer je označenih devet vodnjakov različnih oblik. 

Nekatere hiše so ohranile stare fasade, okna in portale.

Vitanjski grb predstavljajo tri Jakobove školjke na rdeči podlagi.

Čez most sva mimo Pirhove kapele prečkala reko Hudinjo.

Sredi kraja stoji nekdanji dvorec krških škofov. Danes so v njem uradi in stanovanja.

Hotela sva se povzpeti na Stari/Golažev grad, ki stoji na vzpetini južnega dela naselja, pa je začelo deževati.

Ob pogledu na Vitanje, sva se vrnila na PZA. V daljavi je zagrmelo in začeli so se nabirati temni oblaki. Še zadnjikrat sva se zazrla v KSEVT in se potem odpeljala na Šmartinsko jezero.