torek, 29. december 2020

SREČNO 2021

Ponedeljek, 28. december 2020

TOLIKO KOT SE DROBNIH  SNEŽINK NA ZEMLJO SPUSTI,

TOLIKO DOBREGA IN LEPEGA NAJ SE VAM V NOVEM LETU 2021 ZGODI.

ponedeljek, 28. december 2020

V belino odeta planina Razor

Nedelja, 27. december 2020

Vse dni je deževalo in končno je prišel dan, ko je posijalo sonce, vendar ne pri nas. Ob 9.30 uri smo se odpeljali proti Tolminu in tik pred njim zavili na cesto za Žabče in proti naselju Zadlaz. Nadaljevali smo do Tolminskih Raven, kjer je bil začetek našega vzpona na Razor planino.  

Parkirišče

Tolminske Ravne-Koča na planini Razor (1h 30 min)

Pot med travniki in pogled na zasneženi Tolminski Migovec.

Pot po kolovozu.

Strma pot 1h.

Jeklenica za pomoč na izpostavljenem delu. 

Pripravljeni na mraz, smo bili prijetno presenečeni, ko dober del poti nismo potrebovali rokavic in kape.

Šele, ko smo prišli na odprto, nam je mrzel veter pokazal svojo pravo moč.

Neizprosno je pometal s snegom in nam ga v sunkih pihal v obraz.

Ponekod se nam je v snegu udiralo do kolen.

Drugod ga ni bilo ali pa je bil tako pomrznjen, da smo z lahkoto hodili po njemu. 

Pogled proti nebu nam je razkril modro nebo, sonce, oblake in meglo.

Sirarna, koča in vse naokoli je delovalo skrivnostno, uspavano, mirno. 

Pri koči na n.v. 1315 m smo naredili kratek postanek.

S planine Razor smo nadaljevali proti planini Kal.

Eden za drugim smo gazili po lesketajočem se snegu.


Na razgledni točki smo naredili postanek za malico.

Žirova lupinica s kaveljčastimi bodicami.

Pri smerokazu smo se odpravili nazaj v Tolminske Ravne.


Po 4.30 urah smo bili ponovno na začetku poti.


sobota, 26. december 2020

Zimska idila v naselju Gore nad Idrijo

Sobota, 26. december 2020

Iz nezasnežene Idrije sva se odpeljala v miren in tih zaselek Gore, kjer sva  uživala v pravi zimski idili.





 




 

ponedeljek, 14. december 2020

Zasneženi Mrzli vrh in Sivka

Nedelja, 13. december 2020 

Odpeljali smo se na zasneženi Mrzli vrh, kjer naj bi nas pozdravilo sonce. Namesto njega pa nas je z vseh strani objela megla. Čeprav se je sonce hotelo prebiti skozi meglo, mu je to uspelo le za kratek čas. Narava odeta v belo snežno odejo in meglo je bila skrivnostna. Smreke, veje dreves, grmičevje in smerokazi so bili prekriti s snežno prevleko, ki jo je narekoval veter. Uživali smo v hoji po škripajočem snegu. Sprehodili smo se na Sivko, kjer se je za nekaj časa megla poslovila in pustila soncu prosto pot. Kotalili smo se po snegu in delali angelčke. Bilo je čudovito in nepozabno. Še eden od mnogih izletov, ki nam bodo ostali v lepem spominu.