torek, 23. februar 2016

Pohod po krožni poti iz Vilenice

Nedelja, 21. februar 2016

Z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije - podružnica Kras, smo se odpravili na pohod po krožni poti iz Vilenice. Pot nas je vodila mimo Velikega hriba na Široki vrh (Kislica). Ogledali smo si Perkovo pečino in in se povzpeli do Slavčevega razgleda pod Sedovnikom. Pot smo nadaljevali mimo Ostrega vrha in lipiških kamnolomov nazaj v Vilenico.

Parkirali smo pred jamo Vilenico. 
Hodili smo po poti, ki je bila očiščena pri obnovitvi sežanskega vodovoda. 
514 m visok Široki vrh (Kislica).

102 pohodnika na Kislici.
Žlebiči

Proti Perkovi pečini.

Smerokaz
Spodmol Perkova pečina


Plezališče
Gozdni mah.


Proti Slavčkovem razgledu pod Sedovnikom.

Smerokaz

Slavčkov razgled na n.v. 496 m.


Čudovit razgled na Sežano in okolico.

Proti lipiškemu kamnolomu.


Med potjo do kamnoloma smo si vmes ogledali še brezno. Ko smo se sprehodili mimo velike skale, smo zagledali obraz. Velik ljubitelj Krasa, pohodnik, jamar Ludvik Husu, nam je povedal, da je to obraz lipiške deklice. Od njega smo veliko izvedeli o Perkovi pečini in še marsikaj zanimivega. 
Brezno.

Zavetnica rudarjev, pa tudi kamnosekov sv. Barbara.
Takoj, ko smo vstopili na območje kamnoloma smo se ustavili pri kapeli sv. Barbare.
Kamnolom Lipica.

Kamnolom Lipica

Lapuh.
Ogromni bloki lipiškega kamna.

Proti jami Vilenica.

V bližini parkirišča.

Z našim pohodom smo zaključili ob 14. uri. Na teh pohodih se imamo vedno lepo. Vsakič spoznamo nov delček prelepe Slovenije in kaj novega izvemo. Ob koncu pohoda se že veselimo naslednjega in komaj brzdamo radovednost, kam naslednjič.
Poslovili smo se od nekaterih pohodnikov in si vzeli čas še za kratek ogled okolice pri jami.  
Ena od skulptur Marka Pogačnika pred vhodom v jamo Vilenico.
Vhod v jamo.
Nekoč so domačini verjeli, da v jami prebivajo dobre vile. Tako je tudi dobila ime Vilenica. Jama je v tem letnem času zaprta, zato smo se nanjo ozrli le s stopnic. 
Pogled na skulpture, zaprto prodajalno kart in jamarski dom.

Spomenik
Grobovi vojakov

Vedno, ko parkiramo pri stari avtobusni postaji v Sežani, vidimo tablo z napisom Vojaško pokopališče. Nikoli pa nimamo časa, da bi si ga ogledali. Ko pa smo se danes vračali skozi Sežano, smo se na hitro odločili, parkirali in se sprehodili do njega. 
Star nagrobnik.

Na njem so pokopani vojaki avstro-ogrske vojske, ki so padli v letih med 1915 in 1917. Ob teh hladnih, kamnitih nagrobnikih z žalostno preteklostjo, nam je hitro postalo hladno. Skozi železna vrata smo vstopili in prav tako zapustili pokopališče.  
Na poti domov nam je že sledila polna luna v objemu rožnatih oblakov. Čudovito !



ponedeljek, 8. februar 2016

Pivška presihajoča jezera

Petek, 5. februar 2016

Slovenska vas - Petelinjsko jezero - Trnje - Klenik - Klenski dol - Palško jezero - cerkvica sv. Marjete - Parsko jezero

Po vremenski prognozi s samimi sončki je za petkov celodnevni izlet zmagala pokrajina, ki navdušuje s Pivškimi presihajočimi jezeri, posebnimi kraškimi pojavi. Ob deževju se na površju pojavijo izviri in bruhalniki, ki napolnijo kotanje in tako nastane 17 presihajočih jezer.
Slovenska vas in kamniti pil.

Ekomuzej v Slovenski vasi.

Smerokaz za Petelinjsko jezero.

Prostrano.
Petelinjsko jezero je drugo največje Pivško presihajoče jezero.  Dolgo je približno en kilometer in široko pol kilometra. Bregovi so zaraščeni z borovci. Z vseh strani ga obdajajo večje in manjše vzpetine. Kamorkoli smo se obrnili nas je spremljala najvišja Sv. Trojica ali Lonica (1124 m). Prav vabila nas je k sebi. Namignili smo ji, da jo naslednjič obiščemo.

Celotna kotanja Petelinjskega jezera ima kraški značaj. Poraščena je s travniki, katere še vedno kosijo. Opazili smo mnogo vrtač. Obrobje domačini izkoriščajo za pašo ovac in govedi. 
Nasedla ladjica.
Ob vsakem večjem deževju se kotanja napolni z vodo in tedaj nastane v njej jezero, ki se obdrži do prvega suhega obdobja.
Na ladjici.
Prav v ta namen pa je tam zasidrana ladjica, ki čaka, da bo takrat lahko zaplula po jezeru. 
Odtisi zraven izkopane luknje. Čigavi so?
Del granate.

Kamniti križ na stebru.
Ko smo zagledali kamniti križ na stebru, ki jih je na Pivškem veliko, smo morali zapeljati do vasi Trnje.
Vas Trnje
Tako nekam zaspano nam je izgledala vasica.
Cerkev sv. Trojice.


K sebi nas je s svojo sivo, kamnito podobo zvabila cerkev sv. Trojice.
Vas Klenik.
Vaški vodnjak.
V vasi smo si ogledali obnovljeni vaški vodnjak, po domače "štirna", ki je bila zgrajena v prvi četrtini 19. st.. Sem so vaščani nekoč hodili po vodo.
Klenski dol

Klenski dol je najmanjše presihajoče jezero, ki leži tik za vasjo. Je kraško polje pokrito z rodovitno zemljo, katero kmetje še vedno obdelujejo. Če se jesensko deževje začne prezgodaj, jim pridelke lahko poplavi voda.
Naselje Palčje
Smerokaz za Palško jezero

Suho Palško jezero.
Palško jezero je dobilo ime po vasi Palčje. Je največje Pivško presihajoče jezero, obsežna kraška kotanja z ravnim dnom. Dolga je kilometer in pol in široka pol kilometra. Obdajajo jo vzpetine Jezerščak, Špiček in Škrnjak.
Veliko ravnine.
Ob vsakem deževju se kotanja napolni z vodo, ki priteče iz kraškega podzemlja v izvirih. Zanjo je značilen kraški pojav estavela. To je ponor, ki vodo požira in jo občasno tudi bruha. Tako je istočasno bruhalnik in požiralnik.  
Smerokaz do cerkvice sv. Marjete.

Razvaline
Blizu Palškega jezera, na čudoviti jasi obdani z drevesi, se nahajajo ruševine stare cerkve, posvečene sv. Marjeti, mučenici.
Za njo se dviga starikavo, zgrbljeno drevo. Na njenem vrhu se raztezajo utrujene, polomljene veje. Njeno deblo je votlo, razbrazdano, luknjavo in drobljivo.
Zaselek Parje

Suho Parsko jezero
V planu za ogled nam je ostalo še eno jezero. Parsko jezero, katerega napolni voda, ki priteče iz Malega Drskovškega jezera.
Ure so kar zletele mimo, ko smo se s prijetno počastnostjo sprehodili po štirih jezerih. Ostala jezera smo pač pustili za drugič.

Domov smo se vračali pozno, ko se je že mračilo in so nebo krasili rožnati oblaki.