Torek, 10. oktober 2017
Sloten-Sneek-Makkum-Den Helder-Julianadorp-Volendam
Tudi ponoči je deževalo. Zjutraj pa smo se zbudili v jutro, ki je s svojim sončnim vzhodom napovedovalo lep dan. Veseli, da bomo končno imeli sonce, smo se odpeljali proti Sneeku.
 |
| Prebujajoče se jutro v Slotenu. |
 |
| Na poti. |
Sneek
Sneek je zanimivo mesto, ki je znano po svojih lepih kanalih. Leta 1613 so bila zgrajena vodna vrata (Waterpoort), ki so povezovala mesto in pristanišče. Nad samimi vrati se nahaja loža z dvema osmerokotnima stolpoma. Sneek je znan kot center vodnih športov. Ima zanimivo zgodovinsko mestno jedro, polno hiš starih družin višjega razreda.
 |
| Waterproof. |
Očitno nam vreme ni preveč naklonjeno. Že v Sneeku se je sonce skrilo in tudi nekaj dežnih kapelj je priletelo. Odločili smo se, če smo že na Nizozemskem, da se obnašamo kot Nizozemci. Njih dež prav nič ne moti. Prav nihče ne nosi dežnika in tudi kolesu se zaradi dežja ne odpovedo. Ko smo prekrižarili Sneek, ki nam je bil zelo všeč, smo se odpeljali proti Makkumu.
Makkum
Tam smo se zapeljali do marine, ki pa je bila zaprta z zapornico. Obrnili smo se in parkirali na brezplačnem parkirišču blizu sprehajalne poti. Hoteli smo se sprehoditi po travnati poti, pa je bila zaradi dežja preveč namočena. Vrnili smo se v AD in se rajši zapeljali na parkirišče prav blizu mesteca.
 |
| Makkum. |
Tukaj se nismo dolgo zadržali, saj je mestece majhno in tudi ulic nima veliko. Nadaljevali smo v Den Helder, kjer se nahaja pomorski muzej.
 |
| Na poti. |
 |
| Na poti. |
Den Helder
Parkirali smo ob cesti in odšli na zunanji ogled muzeja.
 |
| Povzpeli smo se na nasip in se zagledali v daljavo. |
Od tukaj smo nadaljevali proti Julianadorpu.
 |
| Na poti. |
Julianadorp
Julianadorp je vasica, ki se nahaja približno 6 km južno od glavnega mesta Den Helder. Znana je po čudoviti peščeni plaži in sipinah. Parkirali smo in se napotili k plaži. Tam je bilo veliko ljudi, otrok in psov, ki pa so se v tej prostranosti kar izgubili. Bilo je enkratno in nepozabno doživetje. Daleč, daleč smo hodili bosi po pesku in konca še vedno nismo videli. Veter nam je tako močno kuštral lase, da kapuca ni bila odveč. Za spomin smo si nabrale nekaj školjk.
Težko se nam je bilo odpraviti s tega lepega kraja. Vsekakor pa, če nas bo pot še kdaj zanesla na ta konec, bomo tukaj v bližnjem kampu ostali več dni. V vseh teh krajih, skozi katere smo do sedaj potovali, še nikoli nismo bili. V Volendamu, ki je bil naš naslednji cilj, pa že.
 |
| PZA Volendam. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar