Na obisk v Nemčijo in še skok na Nizozemsko

17. DAN
Petek, 20. oktober 2017

Golling an der Salzach-Borovlje (Ferlach)

Zjutraj nas je pozdravilo sonce in odšli smo do Egerseea.

Z vrha pogled na PZA.

Smerokaz.

Majhno jezerce, polno lokvanjevih listov obhodiš po lepi potki. Redki sprehajalci so tu že uživali v prebujajoči se naravi in posedali po klopcah. Držali so se za roke, se poljubili. Mogoče je temu botroval zvonec, ki te vabi, da na njega pozvoniš in poljub dobiš. V tej čudoviti, neokrnjeni naravi je sonce s svojimi prvimi žarki žgečkljalo jesensko obarvane liste dreves.

Pozvonili smo.

Egelsee

 

Nadaljevali smo po široki gozdni poti do Jahreszeitenwega. Na poti so bile postavljene informativne table. Pri vsaki smo se ustavili in se seznanili z njeno vsebino. Ta pot je narejena predvsem za otroke, ki jih na zanimiv način vabi, da se seznanijo z življenjem in zanimivostmi v naravi. 

Vse o medu.

Domovanje za žuželke.

Pomen drevesa in njegovih korenin.

Razgled.

Z roko v roki.

Labirint.

Ponovno pri jezeru.

Prav prilegel se nam je ta sprehod po tej čudoviti naravi. Pri vračanju v AD, pa so nam misli že uhajale k slapu Gollinger in naravnemu rezervatu Bluntautal z zgornjim in spodnjim jezerom.

Slap Gollinger

Parkirali smo na parkirišču namenjenenu za ogled slapa. Plačali smo 3 € / na osebo in se odpravili na ogled. Ta slap, ki se imenuje tudi Schwarzbachfall, se dvigne 580 m nad morsko gladino in se v dveh stopnjah spusti 76 m globoko v dolino. Stari mlin, spomenik, čudovit, pahljačast slap, mostički, veliko stopnic, iglavci in pisano obarvani listavci - vse to in še več, se nam je ponujalo na poti do vrha.

 

 

Pogled na cerkvico sv. Nikolausa.

Po slapu smo se ustavili za ogled cerkvice sv. Nikolausa, ki smo jo videli skozi luknjo med iglavci.

Cerkvica sv. Nikolausa.

Po ogledu slapa in cerkvice, smo se odpeljali v naravni rezervat Bluntautal. Parkirali smo na parkirišču ob cesti in se peš odpravili najprej do spodnjega, potem pa še do zgornjega jezera. Prevzela nas je prosojnost in zelena barvitost jezer. V njih se je odražala vsa lepota okolice. Tako mirno in spokojno je bilo posedeti na klopci ob jezeru. S pogledi smo krožili po jezeru, kjer so bili na  glavo postavljeni griči, gozd in nebo.

Bluntausee (spodnje jezero).

Zelena prosojnost jezera z rastlinjem na dnu.

Mavrica na vodni gladini zgornjega jezera.

Odsevi.

Bluntausee (zgornje jezero.

Polni vtisov, smo se poslovili od tega čudovitega kraja in se odpeljali v Borovlje.

PZA Borovlje.