Potepanje po Makedoniji / Kuklica

9. DAN
Sreda, 13. maj 2015

Kavadarci-Negotino-Stobi-Veles-Štip-Kuklica

Kljub motečim zvokom iz bližnje tovarne, ki je začela obratovati ob 22. uri ponoči in lajajočim psom, smo dobro spali. Zjutraj, ko je sonce poslalo prve sončne žarke, smo mi že bili budni.

Pri uličnem prodajalcu smo za zajtrk kupili tradicionalni pekovski izdelek varen gevrek.

Ogledali smo si del mesta z občino.

Takoj iz mesta nas je pritegnila obnovljena cerkev sv. Petke.

Nadaljevali smo proti mestu Negotino, ki se nahaja v regiji Tikveš in je znana po svojih proizvodih vina in rakije. Tam smo se zadržali kratek čas.

Iz Negotina smo se peljali v Stobi, ki je najbolj znano arheološkega najdbišča v Makedoniji. Plačali smo 120 DEN/os.. Prijazna vodička se nam je ponudila za vodenje. Tako smo bili deležni ne samo ogleda, ampak tudi dobre razlage.

Videli smo ostanke bogate zgodovine, ulice, majhno kopališče za ženske, veliko kopališče za moške, fontano, amfiteater, škofovsko in druge bazilike, Teodosievo palačo, casino, krstilnico, itd..

Izvedeli smo kako renovirajo in ohranjajo čudovite mozaike.

Od tam nas je cesta vodila proti Velesu, mestu, ki je večkrat zamenjalo svoje ime. Ko smo prečkali most in zavili levo, smo zagledali veliko, brezplačno parkirišče.

Peš smo se odpravili po Velesu.  Ime Veles je dobil v 7. st., ko so se na Balkanski polotok začeli naseljevati Slovani. Slovanska beseda veles pomeni  " v gozdu", saj so mesto obdajali gosti gozdovi. Veles je bil tudi slovanski bog podzemlja in bogatstva, obenem pa tudi bog živine in vojne.

Sprehodili smo se ob reki Vardar do starega Plavega mostu.

Prišli smo do tržnice in parkiranih taksijev.

Bilo je zelo vroče, tako smo se vrnili na parkirišče in nadaljevali proti Štipu.

 

Del Štipa smo si ogledali peš, del pa z AD.

Čakal nas je še zadnji načrtovani ogled Kuklica. Kolovoz po katerem smo se peljali, je bil v zelo slabem stanju in kmalu bi podvomili, da gremo prav.
Ob 19. uri smo prispeli na cilj. Ogled smo si pustili za naslednji dan. Z dovoljenjem lastnika smo prespali pred gostiščem, ki se nahaja v bližini.  Lastnika sta zelo prijetna človeka. Mož zelo dobro pozna Slovenijo, saj se večkrat službeno odpelje v Kranj. Medtem, ko smo čakali na pleskavico in šopsko solato, smo z lastnikom popili kavo in na dolgo o vsemogočem poklepetali. Pri njih smo se počutili zelo dobrodošli.