Po vrnitvi z ogleda Cvelbarjevega doba, sva si skuhala kosilo in si zopet vzela čas za posedanje pred kamperjem. Po 16. uri pa sva se odpravila na ogled Kostanjeviške jame.
Ustavila sva se pri bližnji mlaki, kjer so se oglašale žabe.
Na drugi strani je bil lep pogled na cerkev sv. Jakoba. V reki Krki so se zrcalila drevesa, hiše in cerkev sv. Jakoba. Od tam sva prečkala severni in južni most.
Šla sva mimo Jevšnikovega vodnjaka in nadaljevala po asfaltirani cesti.
Na levi strani nad vasjo Globočice se je lepo videla cerkev Marije, Matere dobrega sveta na Slinovcah.
Pri mostu naju je smerokaz usmeril naravnost.
Na bližnjem travniku so rasle kukavice, kobulasto ptičje mleko in druge rožice.
 |
| Trizoba kukavica |
 |
| Kobulasto ptičje mleko |
Nadaljevala sva po cesti, mimo smerokaza in ribogojnice.
Kmalu sva zagledala parkirišče in jamarski dom.
Najprej sva se sprehodila do izvira potoka Studena.
Vrnila sva se do mostička in čez njega prišla na veliko jaso.
 |
| Jamarski dom Martina Bolteza |
Tam stoji jamarski dom Martina Bolteza, ustanovitelja in dolgoletnega predsednika kluba jamarjev Kostanjevica na Krki.
Na informacijski tabli sva prebrala, da se jama nahaja nad izvirom Studene. Je vodna jama z nizom fosilnih, občasno poplavljenih vodnih in potopljenih rovov ter podornih dvoran. Je najdaljši dolenjski jamski sistem (dolžina rovov 1813 m, višinska razlika 48 m). Je bogata s kapniškim okrasjem in življenjski postor endemnih podzemskih živali. Za turiste je urejeno 210 m poti do Kapniške dvorane.
Jamo so odkrili po močnem neurje 1. avgusta 1937, ko so narasle podzemne vode predrle sedanji vhod.
Imela sva namen, da si ogledava Kostanjeviško jamo. Ker pa sva zamudila, sva ogled jame pustila za drugič. Nazaj sva se nekaj časa vračala po isti poti, potem pa zavila levo čez mostiček. Nadaljevala sva po makadamski poti, ki naju je peljala do nekdanjega samostana, mimo mestnega čebelnjaka in po cesti nazaj v Kostanjevico na Krki.
Ni komentarjev:
Objavite komentar