1. DAN / Petek, 21. maj 2021
Tokrat naju je za tri dni zaneslo v Spodnjo Savinjsko dolino, kjer sva si ogledala grad Komendo, dvorec in park Šenek, grad Žovnek, Žovneško jezero, Braslovško jezero, ribnike v Preserju in Vrbsko jezero.
Grad Komenda
Grad Komenda leži na vzpetini sredi Polzele. Prvič se ga omenja leta 1170 pod imenom Hallenstein. V drugi polovici 13. stoletja je bil v lasti savinjskega dekana in župnika Hartwiga. V rokah malteškega viteškega reda je bil od leta 1323 do leta 1780. Grad se je v tem času preimenoval v Komendo, ki je bila zaupana določenemu komendatorju (upravitelju redovnih posestev). Po letu 1780 je večkrat menjal lastnike in hitro propadel. Srednjeveška zasnova je iz časa, ko je postal sedež malteške posesti.
Posebnost gradu je antični lev iz pohorskega marmorja, postavljen na stopniščno ograjo ob glavnem vhodu.
Zraven glavnega vhoda je nad stopnicami v steno vzidana bronasta plaketa s portretom Franceta Prešerna, poleg nje pa je ploščica z napisom: " V to Komendo je v letih 1817-1819 prihajal pesnik dr. France Prešeren k svojemu stricu Antonu Muhovcu, župniku na Polzeli."
Od leta 2011 je grad popolnoma obnovljen. Urejena je vstopno-informacijska točka, kjer sva dobila potrebne informacije o turistični ponudbi Polzele. Kljub temu, da je bila vodička zasedena, sva si grad vseeno lahko na hitro ogledala v družbi tam zaposlenega gospoda.
Kot prvo sva si ogledala stalno razstavo eksponatov Malteškega viteškega reda, ki so svoje ime dobili po otoku Malti. Imenujejo se tudi Ivanovci, po njihovem zavetniku sv. Janezu Krstniku oz. zavetišču, ki so ga v času križarskih vojn oskrbovali v Jeruzalemu. Vitezi so bili znani zlasti po svoji bolniški in karitativni dejavnosti. Njihov simbol je osmerokraki križ, ki ponazarja osem blagrov iz evangelija, po katerem naj bi živeli malteški vitezi, ki niso nujno duhovniki.
Sprehodila sva se po galeriji z razstavljenimi likovnimi deli slikarke, ilustratorke in pesnice Darinke Pavletič Lorenčak (1924-2010).
Všeč mi je bila soba pesnice in pisateljice Neže Maurer (1930), v kateri so razstavljeni njeni osebni predmeti.
Zadnja na vrsti za ogled je bila poročna soba.
Z gradu je lep razgled na Polzelo in okolico.
Dvorec in park Šenek
Baročni dvorec Šenek stoji na položni vzpetini severovzhodno od Polzele, kjer se ga že od daleč vidi. Prvotno je bil žovneška posest in omenjen leta 1288. Leta 1439 je bil v habsburško-celjski vojni porušen. Pod starim dvorcem so zgradili novega. Sedanji obseg s tremi trakti okoli dvorišča in neobaročno podobo je dobil leta 1869, v času dunajske rodbine poslovnežev Pongratz.
Okolico dvorca in park je po naročilu rodbine Pongratz zasnoval dunajski krajinski arhitekt švedskega rodu Carl Gustav Swensson.
Nasproti dvorca so leta 1779 postavili kapelo sv. Florjana, ki ima nad portalom še ohranjen zapis s kronogramom.
Od kapele sv. Florijana je lep razgled na Polzelo, grad Komendo in cerkev sv. Marjete.
Po parku so urejene sprehajalne poti in učna pot, ki nas seznani z domačimi in tujimi drevesnimi vrstami. Posedimo lahko pod mogočno domačo lipa, si ogledamo tulipanovec, beli gaber, kanadsko čugo, rdečelistno bukev, javorolistno platano, cigararja in še mnogo drugih dreves.
Žovneško jezero
Iz tega čudovitega kraja sva se odpeljala skozi Parižlje, Rakovlje, Podvrh, po ozki cesti mimo Žovneškega jezera do parkirišča za grad Žovnek.
Žovneško jezero je po površini 49 ha največje jezero v braslovški občini. Nastalo je z zajezitvijo potoka Trnavca in
služi predvsem namakanju kmetijskih površin.
Grad Žovnek (409 m)
Parkirala sva na parkirišču pri tabli, ki naju je usmerila na 10-15 minut oddaljeni grad Žovnek.
Grad Žovnek spada med najstarejše gradove na Slovenskem, saj je stal
že pred letom 1139. Žovnek je bil alod svobodnih gospodov Žovneških, ki
so bili prvič omenjeni v listinskem gradivu okoli leta 1123. Žovneški so
bili leta 1341 povzdignjeni v grofe Celjske in leta 1436 v državne
kneze. Čeprav je bil od leta 1333 sedež družine na Starem gradu nad
Celjem, so Celjski obdržali Žovnek v posesti vse do izumrtja v letu
1456. V tem času so ga upravljali njihovi oskrbniki, pozneje habsburški.
Leta 1635 so grad oplenili uporni kmetje. Jožef Čokl pl. Ruhethal ga je
po letu 1814 prepustil propadu, ker si je v dolini postavil dvorec. Baron
Cnobloch je v začetku 20. stoletja zadnji poskušal obvarovati jugovzhodni stolp pred propadom.
Obnova gradu danes uspešno poteka pod okriljem Občine Braslovče in Kulturno zgodovinskega društva Žovnek Braslovče.
 |
| Z gradu približan pogled na Žovneško jezero. |
Po ogledu gradu Žovnek je bil najin naslednji postanek pri Braslovškem jezeru.
Ni komentarjev:
Objavite komentar