Kostanjevica na Krki / Cvelbarjev dob

3. DAN / Sobota, 1. maj 2021

V soboto dopoldne sva se odpravila v kraj Malence, kjer na obrobju Krakovskega gozda ob domačiji Cvelbar raste mogočni dob.

Od parkirišča za avtodome sva hodila po cesti, mimo pokritih nasadov, spomenika petindvajsetim kostanjevčanom in polja solate do vasi Malence.  

Ko sva se bližala domačiji Cvelbar, sva že od daleč opazila gnezdo in štorklji, ki sta bili v njemu.   

Na lesenem stebru pod gnezdom je pritrjena informacijska tabla Štorklja gnezdi pri dobrih ljudeh. Na njej sva prebrala, da so šele leta 1822 v Nemčiji, ko so ujeli belo štorkljo, ki se je vrnila s puščico afriškega lovca v vratu, ljudje začeli sklepati, da se ptice pozimi odselijo v Afriko. Do takrat so namreč menili, da se spremenijo v druge živali ali pa potonejo na morsko dno. 

Če so slabe  razmere za gnezdenje in je hrane malo, posebej če je mesec maj hladen in deževen, lahko štorklja izvrže kakšnega mladiča iz gnezda. S tem poveča verjetnost lastnega preživetja in preživetja preostalih mladičev. Pod gnezdom na tleh je ležalo jajce. 

Štorklja najraje išče hrano na travnikih, zato je za njeno ohranjanje najpomembnejše ohranjanje travnikov.  

Pri starosti mladičev 3-4 tednov je njihova lakota največja. Takrat potrebuje mladič 1,5 kg hrane na dan odrasla pa zase 0,5 kg. V tem obdobju par s 3 mladiči v gnezdu dnevno nalovi 5,5 kg, pretežno miši in voluharjev, ki so glavna hrana štorkelj.

Zanimivo je bilo opazovati in poslušati štorklji, kako sta se ljubeče pozdravljali, ko je ena od njiju priletela v gnezdo. 

Tudi pri Cvelbarjevem dobu je postavljena informacijska tabla.

 

Na njej sva prebrala, da je Cvelbarjev dob s prsnim obsegom 7,5 metrov drugi najdebelejši dob v Sloveniji. Visok je 33 m, lesna masa je ocenjena na 65 kubičnih metrov, starost pa na okoli 300 let. Izredne dimenzije mu je omogočil neomejen rastni prostor, zato je razvil za osamelca značilno, široko krošnjo z debelimi vejami, ki bi jih v gozdu zastonj iskali.

Pod dobom, sedeč na njegovih koreninah in naslonjena na mogočno deblo sva se za nekaj časa ustavila, potem pa se po isti poti odpravila nazaj.