Velike Lašče in Podsmreka

2. DAN / Nedelja, 9. maj 2021

Po ogledu Trubarjeve domačije sva se odpeljala v Velike Lašče. 

Parkirala sva na velikem parkirišču v bližini pokopališča. 

Velike Lašče (538 m)

Velike Lašče ležijo na nižji razgledni vzpetini nekako sredi poti iz Ljubljane v Kočevje. Kraj obdaja valovita pokrajina, porasla s smrekovimi in bukovimi gozdovi. So edino središčno (trško) naselje t.i. Velikolaške pokrajine.

Kukljeva gostilna

Gostilno pri Kuklju se prvič omenja leta 1778, njeno ime pa približno leta 1790. 

Na pročelju hiše je doprsni kip Jožeta Javorška, delo kiparja Stojana Batiča. Jože Javoršek (1920-1990) je bil Laščan. Bil je dramatik, pripovednik in kritik, ki je želel, da bi Kukljeva gostilna postala prava literarna krčma. 

Levstikov trg s spomenikom in cerkev Marijinega rojstva

 

 

.

 

 

Cerkev Marijinega rojstva, ki se nahaja na Levstikovem trgu, je današnjo podobo dobila v letih 1856 in 1857, v času zadnjega velikolaškega vikarja in prvega župnika Janeza Brodnika. Pred cerkvijo stoji spomenik posvečen pisatelju, pesniki, uredniku in in politiku Franu Levstiku. Izdelal ga je domači kamnosek in podobar Franc Jontez. Postavili so ga dve leti po pisateljevi smrti, leta 1889. Ob 100-letnici njegovega rojstva so nanj pritrdili relief njegove glave, delo Levstikovega birmanca kiparja Svitoslava Peruzzija.

Drugi velikolaški trg je dobil sedanjo podobo leta 2006. Osrednja stavba na njem je Levstikov dom. Zgrajen je bil po drugi svetovni vojni na porušenih temeljih nekdanje Grebenčeve hiše, imenovane Vatikan.

Leta 1986 so v njemu uredili spominske sobe Stritarju, Levstiku in Trubarju.

Informativna tabla o Velikih Laščah.

Po Trubarju nosi ime spominski park, ki je bil zasnovan v Trubarjevem letu 2008. V parku je postavljen spomenik Primožu Trubarju (1508-1586) in spominska obeležja pomembnih Laščanov.

 

Sprehodila sva se mimo spominskih obeležij pomembnih Laščanov. Pri nekaterih sva postala in o njih tudi prebrala. Posedela sva na klopci in se potem vrnila na parkirišče. Odpeljala sva se v Podsmreko.

Podsmreka (550 m)

 Podsmreka je gručasta vas na pobočju Ogenc, ki se dvigajo nad dolino Kovpe oz. Mišjo dolino.

Tu se je rodil Josip Stritar (1836-1923), pripovednik, pesnik, kritik in esejist.

Iz Stritarjevih časov je ohranjena lesena kašča iz 19. st., ki je še vedno v lasti potomcev Stritarjevega rodu. Nad zidano kletjo se nahaja lesen del z dvojnimi stenami in dvignjenim podom

V njej je urejena zbirka kmečkega orodja, predmetov in posode.

Na Stritarjevi rojstni hiši je spominska plošča s Stritarjevim reliefom.

Vpisna spominska knjiga

Mišja dolina 

Mišja dolina zajema večinoma mokrotne travnike in nizka barja ob Rašici in potokih, ki jo napajajo. Severni rob poteka po cesti od Rašice do Roba, osrednji del od Kneja preko Stop po Mišji dolini do Karlovice, kjer zavije proti zahodu in sega do Podstrmeca, Brloga v Kozmanjko.

Navadna kukavica

Iz Mišje doline sva se odpeljala na ogled ribnikov v dolino Drage pri Igu.