Nedelja, 10. maj 2014
Počasi se zjutraj odpravimo od doma, saj do Razdrtega nimamo daleč. Parkiramo, se preobujemo in s pogledom na Nanos začnemo hoditi. Vzpenjamo se po po travnatem pobočju. Pred nami je velika skupina otrok. Otroci izberejo položno pot, mi pa vzpon preko krajše, strmejše in zahtevnejše poti.
Ko se za kratek čas ustavimo, nam pogled pritegne kamnolom Razdrto.
Po prehodih zavarovanimi z jeklenicami se Cindi nosi. Proti visokim skalam poskakuje in ker jih ne doseže, jo je treba dvigniti. Po golem vršnem delu pridemo do oddajnika.
Pod njim se v gozdičku skriva Vojkova koča (1246 m). Ob njej posedimo, popijemo čaj, nekaj pojemo in se prav počasi pripravljamo za odhod nazaj.
Med hojo občudujemo cvetje in cesto daleč spodaj.
Radovedno opazujemo dogajanje. Prihajajoče planince, odhajajoče planince, otroke in ne, ne gremo nazaj na Nanos.
Spustimo se do cerkvice sv. Hieronima, tam posedimo in samo uživamo. Po pobočju se vrnemo do poti proti Razdrtemu.
Hodimo skozi prijeten gozd, pozornost usmerimo na divje perunike, ki dajejo barvitost skalovju.
V spodnjem neoznačenem razpotju pred majhnim travnikom malo zaidemo, ampak se kmalu vrnemo na pravo pot. Vidimo vetrnico in že smo na začetku poti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar