nedelja, 11. maj 2014

Prvomajsko potepanje / Bukovniško jezero

Četrtek, 1. maj 2014
Gajševsko jezero-Veržej-Ižakovci-Beltinci-Bogojina-Bukovniško jezero

Zbudimo se v sončno jutro.  
Iz Bioterm Mala Nedelja se odpeljemo do Gajševskega jezera, ki je nastalo z zajezitvijo reke Ščavnice.   Po ozki mokri potki smo se ob njem sprehodili. V trstičju so se oglašale ptice. Ribiči so že bili na svojih mestih in lovili ribe. Tu živijo krapi, amurji, ploščiči, smuči, ščuke in somi.

Od tam nadaljujemo proti Veržeju, kjer je zanimiva posebnost Babičev mlin. Ogledamo si mletje žita na starodaven način in kupimo rženo moko, proseno in ajdovo kašo.
V lasti družine Babič je kombinirani plavajoči mlin na Muri. Mlinarska hiša stoji na kopnem, vodno kolo pa na dveh čolnih na reki.

Od tu nadaljujemo pot na Otok ljubezni. To je naravni otok na reki Muri v vasi Ižakovci. Ponaša se s še vedno delujočim plavajočim mlinom. Mlin je v celoti iz lesa. Skupaj z velikim mlinskim kolesom stoji na dveh čolnih (kumpih). Tu se melje ajdova, pšenična, ržena, pirina in koruzna moka.
Na Otoku je brod, ki ohranja starodaven način prečkanja reke Mure. Prevaža neštete turiste iz enega brega na drugi in nazaj. Brod je pripet na jekleno medbrežno vrv in se preko reke pomika s pomočjo rečnega toka. Za varno vožnjo skrbi brodar, ki brod usmerja s pomočjo lesenega kreta (krmila) in ga z verigami privezuje ob pomol brežine.
Naš naslednji postanek, ko zapustimo Otok ljubezni so Beltinci. Največja znamenitost v Beltincih je baročni dvorec, ki izvira že iz 13. st. Svojo baročno podobo je dobil v 17. st. V njem se nahaja restavracija Grajski stolp. Grad obdaja park z izbranimi domačimi in tujimi drevesi. V parku so razstavljene zanimive makete starih koles. 

Znamenitost Beltincev je tudi neobaročna cerkev sv. Ladislava z grobnico rodbine grofov Zichy, ki so bili zadnji lastniki gradu. Baročna cerkev ima nenavadno zunanjščino in pravokotni tloris. Grof Zichy je dal na južni strani postaviti beneški studenec z obrisi osmih grbov na zunanjih stenah in spomenik sv. Teodora.
Pot nadaljujemo proti Bogojini. V naselju je najbolj znamenita cerkev Gospodovega vnebohoda. Snežnobela  stavba z okroglim zvonikom, nas že iz daljave pozdravlja s svojo nenavadno podobo. Cerkev spada med rimskokatoliške  in je najbolj znano svetišče v Prekmurju. Stoji na pobočju manjše vzpetine. Nova cerkev je bila postavljena v letih od 1924-1927. Arhitekt je bil Jože Plečnik.
Bil je vroč, sončen dan in prav nič čudno ni, da si je popoldansko siesto na hladni travi privoščil poni.
Tudi mi smo potrebovali počitek in naša zadnja vožnja je do Bukovniškega jezera.  To je umetno jezero, ki je nastalo z zajezitvijo potoka Bukovnica. Bogato je z ribami. Okolica jezera je obdana z gozdovi, ki nudijo domovanje srnam, jelenom in divjim svinjam.
 
Na hribu ob jezeru se v gozdu nahaja kapelica sv. Vida, ob njej izvira zdravilni studenec sv. Vida. K njemu prihajajo ljudje od blizu in daleč po vodo, ki ima energijsko moč in zdravilne učinke.Voda iz Vidovega izvira teče na kamen kozmogram, ki ga je občini Dobrovnik podaril kipar in zdravilec Zemlje  Marko Pogačnik.

V okolici kapele sv. Vida in Vidovega izvira so najdene številne energetske točke  blagodejnega in zdravilnega sevanja zemlje, ki izboljšajo počutje in zdravje ljudi. Izmerjenih in označenih je 26 takih točk. 

Zvečer smo se kar tukaj na parkirišču ob Bukovniškem jezeru spravili spat.

Ni komentarjev:

Objavite komentar