Počivalo

Sobota, 11.april 2020                                                                                                   

Še vedno ostajamo doma in hodimo na sprehode. Tokrat smo se v treh in Kala odpravila na razgledno točko imenovano Počivalo. Iz Brusovš smo se čez Volarijo odpravili na Veliko ravan ali po novem imenovano tudi Turška noga.

Z Volarije pogled na Idrijo.

Približan pogled na Raufnk.

Lapuhove lučke.

Čeprav smo bili zgodnji, se je sonce že prebijalo med drevesnimi debli.

Po že velikokrat prehojeni poti smo prišli na Veliko ravan.

Iz svojega domovanja nas je z "Dobrodošli na Veliki ravan" pozdravil škratek.

Še en škratek je v istem štoru našel svoj dom.

Od tam smo se usmerili levo proti Raufnku.

Kmalu smo prišli na Malo ravan.

Namesto na Raufnk, smo odšli po stezici proti Špičk.

Približan pogled na Idrijo.

Oddaljen pogled na Idrijo.

Na našem sprehodu smo izbirali med markirano potjo in potjo, ki smo si jo sami izbrali. Ponekod se je pot čisto izgubila, saj je bila prekrita z odpadlim listjem. Videli smo gamse, po deblu je trkala žolna in ptički so žvrgoleli.

Tudi mimo spomladanskega grahorja nismo mogli.

Na poti smo prišli do točke, kjer smo videli Spodnjo Idrijo.

Po 2.30h smo prispeli na razgledno točko Počivalo.

DOBRO HODI, nam je zaželel kamen ob poti.

Posedeli smo na klopci in uživali v lepem dnevu in razgledih.

Ko smo odhajali, nas je prestrašila sova, katero smo najprej prestrašili mi, ko smo se preveč približali drevesu v katerem je bila skrita. Žal nam je bilo, da jo nismo uspeli fotografirati, ko je odletela stran od nas.

Trpežna srebrenka (Lunaria rediviva)

Nazaj smo se del poti vračali po isti poti, del pa po drugi poti.

Navadna mračica (Globularia punctata) ali po domače knofki

 

Ustavili smo se pri raufnku, kjer smo za nekaj minut posedeli. Pred nami se je odprl pogled na našo lepo Idrijo. Nanjo smo zelo ponosni, saj je od leta 2012 umeščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Od leta 2011 pa se ponaša z nazivom Alpsko mesto 2011 in Evropska destinacija odličnosti za leto 2011.

Od doma smo odšli še po hladu ob 7. uri in 30 minut, vrnili pa smo se ob 11. uri, ko je bilo že zelo toplo. Dopoldanski sprehod nam je bil dovolj, da smo lahko popoldne ostali doma, na dvorišču in vrtu.