Po trasi Feldbana

Ponedeljek, 13. april 2020

Ker smo se po enem delu Feldbana že sprehodili, nam je ostal še drugi del. Po nekdanji trasi ozkotirne železnice, zgrajene med 1. svetovno vojno za preskrbovanje avstro-ogrske vojske na soški fronti, smo se odpravili na Velikonočni ponedeljek.

Parkirali smo pri tabli za Plezalni center Strug.

S parkirišča smo se odpravili nazaj po cesti do steze, kjer smo zavili desno.

Tam se nahaja smerokaz z napisom Idrijski log in Špičasti vrh.

Hodili smo po markirani stezi imenovani Po klobučanah.

Kranjska bunika ali kranjski volčič (Scopolia carniolica)

Med izbiranjem daljše in krajše poti, smo izbrali daljšo pot. Če bi hoteli po krajši poti, Po klobučanah ne bi smeli slediti markacijam. Po začetnem vzponu bi morali kmalu zaviti desno na položnejšo pot.

Po stopničkah gor in dol in gor.

Smerokaz za Strug.

Hodili smo po Kamparetovi poti.

Kamparetova pot je poimenovana po gozdnem upravniku in nadzorniku gradnje železniške proge Kamparetu, ki je bil doma v bližini Ajdovščine.

Razgledi

Celo pot smo prehodili po trasi, ki je bila pred kratkim očiščena.

Smrekova kresilača.

Pogled na Prižnico.

Žanjevec (Polygala chamaebuxus)

Nekaj voham.

Po gozdni cesti proti Pevcu.

V manjši stoječi vodi smo videli prve letošnje paglavce.

Prišli smo do vodnega zajetja, kjer smo zapustili gozdno cesto.

Spuščali smo se po gozdni stezici.

Po celi poti smo videvali kranjsko buniko.

Prišli smo do 25 m dolgega predora v Strugu.

Hodili smo po poti zavarovani z jeklenicami.

Spustili smo se po železni lestvi, Kala pa je tukaj potrebovala malce pomoči.

Zavarovana pot z jeklenicami.

Drevesne gobe

Na spodnjem delu debla smo opazili lepo po vrsti nanizane gobe.

Isto deblo je bilo malo pod vrhom v celoti poraščeno z gobami.

Velika, že stara drevesna goba.

Proti koncu je bila pot še enkrat zavarovana z jeklenico in klini.

Cesta se že vidi.

Še zadnji del poti, kjer smo hodili po stezi nad cesto.

Sestopili smo pri “ žonfu“, kjer se v poletnih mesecih zelo radi sončimo in plavamo.

Po cesti v Idrijsko Belo smo se vračali do parkiranih avtomobilov.

S ceste pogled na majhne brzice.

Po 3. urah in 41 minutah smo bili ponovno na izhodišču.

Kala je do parkirišča pohitela, saj je komaj čakala, da si je v hladni vodi namočila tačke.

Lep je bil sprehod po Feldbanu. Z veseljem ga bomo še kdaj ponovili.