sreda, 8. april 2020

Iz Oblakovega vrha na Hudournik

Torek, 7. april 2020                                                                                                           

Ponovno sva se zapeljala v Spodnjo Idrijo in zavila proti Spodnji, Srednji in Gornji Kanomlji na Oblakov vrh. Tokrat sva se odločila, da se odpraviva na 1148 m visok Hudournik, ki je najlepša razgledna točka na Vojskarski planoti.

Parkirala sva na majhnem parkirišču ob cesti.

Skoraj sva se obrnila nazaj proti domu, saj je na Oblakovem vrhu močno pihalo.

Odločila sva se, da se na kratko sprehodiva. S parkirišča sva zavila levo na makadamsko cesto.

Jetrnik

Vseskozi sva se vzpenjala po makadamski cesti.

Med hojo sva se odločila, da kljub vetru greva na Hudournik.

Imela sva lepe razglede. Ob cesti sva opazila kamen v obliki žabe. 

Ob poti.

Cesta je vijugala iz enega ovinka v drugi ovinek.

Prišla sva do odcepa s smerokazom - desno Gačnik, levo Hudournik.

Ozrla sva se nazaj.

V bližini opuščene domačije je levo označena pot na Hudournik.

Označena pot, midva sva rajši izbrala daljšo pot in nadaljevala po makadamski cesti.  

Pri drugem smerokazu sva zavila levo.
Še 0,66 km do Hudournika.

Po gozdni poti sva prišla na travnato pobočje.

Prostor za malico in počitek v bližini razgledne točke.

Po 1,30h sva bila na Hudourniku, kjer nama veter ni prav nič prizanašal.

Na vrhu se nahaja vpisna skrinjica, žig in klopca. Vpisala sva se pod zap. št. 342 in 343.

Razgledišče s panoramsko tablo.

S Hudournika pogled seže do Tolminskega, k Julijcem s Triglavom in italijanskim Dolomitom. Vidi se Trnovski gozd, Porezen in Blegoš. Tu se nam razpre znamenita idrijska prelomnica, ki se vleče iz Kanomeljskega Razpotja, čez Oblakov Vrh proti Dolenji Trebuši.








Pri vračanju na Oblakov vrh sva izbirala bližnjice.

Opazila sva mravljišče, kjer so mravlje imele pravo delovišče.

Na drevesu sva videla posušene murve.

Še ena bližnjica.

Vraničnik

Beli repuh in jetrnik.


V daljavi se že vidi Oblakov vrh.
Spomladanski grahor.

Dišeči volčin

Še nekaj korakov do parkirišča.

Po 3,30h sva se odpeljala z Oblakovega vrha.

Ni komentarjev:

Objavite komentar