Kamp Terme Lendava

2. DAN
Torek, 28. marec 2017

Po jutranjem kopanju v bazenih in zajtrku, smo odkolesarili v staro jedro Lendave.

Ustavili smo se na trgu Györgya Zale. Tu se nahaja Kulturni dom Lendava s koncertno in gledališko dvorano in sinagoga. Z njeno gradnjo so začeli leta 1866. Kot sakralni objekt je sinagoga delovala do aprila 1944, ko so po izgonu Židov verske obrede opustili.  Danes je razstavni in prireditveni prostor.

Gledališka in koncertna dvorana.

Doprsni kip Györgya Zale.

Stranski vhodi.

Hiške na kulturnem domu.

Stavba, v kateri se nahaja gledališka in koncertna dvorana s 444 sedeži, je delo madžarskega arhitekta Imreja Makovcza.

Lendavski grad.

Lendavski grad je prvič omenjen v darilni listini leta 1192. V obdobju turških bojev je utrpel precejšnje poškodbe, zato so zadnji lastniki, plemiška družina Esterhazy, iz hvaležnosti do cesarja Leopolda I. grad leta 1712 obnovili in ga prezidali v obliki črke L.

Cerkev sv. Katarine.

Baročni kip sv. Florijana.

Kip Štefana Ogrskega iz družine Arpadovičev.

Kip A.M.Slomška.

S trga Györgya Zale smo se odpeljali do Cerkvenega trga. Tam pod grajskim hribom stoji cerkev sv. Katarine in kipi Antona Martina Slomška, Štefana Ogrskega in kip Sv. Florijana.

Vila na dvorišču cerkve.

Vila izvira iz druge polovice 19. stoletja. Še danes se vidi, da je to bil nekoč bogat meščanski dom. Z vilo je povezana žalostna ljubezenska zgodba med židovskim dekletom in krščanskim duhovnikom s tragičnim koncem. Preberemo si jo lahko v romanu Bele tulpike pisatelja Ferda Godine.

Zgradba nekdanje Meščanske šole.

Leta 1907 je bila v secesijskem slogu zgrajena hiša, v kateri je v pritličju delovala tiskarna in trgovina s papirjem Ernesta Balkanyija, v nadstropju pa so imeli stanovanje. V tej hiši je od leta 1889 izhajal tednik Dolnjelendavski glasnik, kasneje, med drugo svetovno vojno pa tudi časopis Ljudska pravica.

Meščanska hiša.

Ko smo imeli dovolj raziskovanja znamenitosti Lendave, smo se po urejeni kolesarski stezi odpeljali nazaj v kamp.

V bližini kampa smo si ogledali še subfosilno deblo orjaškega hrasta. Drevo so odkrili pri kopanju gramoza v gramoznici pri Petišovcih. V daljni preteklosti je drevo spodkopala reka Mura in ga kasneje naplavila in zasula z debelo plastjo proda.

Po vrnitvi v kamp smo si zaželeli kopanja. Ponovno smo uživali v bazenih in se predali zdravilnim in blagodejnim učinkom termomineralne vode. Hitro se je dan prevesil v noč in prijetno utrujeni smo se potopili v spanec.