Palmanova

Torek, 8. december 2015

Včasih smo v Palmanovo hiteli po nakupih, tokrat pa smo se tja odpravili samo na izlet in ogled mesta.

Parkirali smo na parkirišču zunaj obzidja in se peš podali skozi glavna mestna vrata imenovana Porta Aquilea.

Renesančno mesto Palmanova je bilo zgrajeno leta 1593, kot močna trdnjava v obliki deveterokrake zvezde.

Namenili smo se do osrednjega trga, po ulici mimo vojašnice Cordero Lanza di Montezemolo.  

Pred vstopom na Piazza Grande, smo se sprehodili po rdeči preprogi.  

Tam se nam je odprl prekrasen pogled na trg in čudovite zgradbe, ki ga obkrožajo.  

Vse glavne ulice peljejo do trga Piazza Grande. Od tam pa proti trem izhodom iz mesta imenovanim Porta Aquilea, Porta Udine in Porta Cividale.  

 

 Na trgu so razstavljena stara kmetijska orodja in stroji.

Tu stoji katedrala Dogale iz leta 1639. Na katedrali so v nišah kipi Odrešenika, Svetega Marka in Svetega Giustina. Na vrhu se nahaja simbol Benetk, krilati lev.

Loža

Mestna hiša

Obkrožili smo trg in si ogledali znamenite stavbe, kipe, pročelja hiš.

 

Potem smo se napotili po ulici, ki nas je pripeljala do vodnega stolpa in vojašnice Montesanto.

Od tam smo se vrnili na trg in zavili v naslednjo ulico. Vseskozi nas je z zvočnikov spremljala božična glasba.

 

Vmes nas je zmotil informacijski biro. Vstopili smo in si nabrali kar nekaj literature.

 

Na desni strani smo opazili stavbo z balkonom in napisom, da je na tem balkonu 2. marca 1867 ljudi nagovoril italijanski revolucionar, politik in vojskovodja Giuseppe Garibaldi.

Prispeli smo do izhoda iz mesta Porta Udine. Tam smo se obrnili in se po drugi ulici vrnili nazaj.  

 

Ko smo zaključili z ogledovanjem Palmanove, smo se mimo palače del Monte di Pieta napotili nazaj k avtodomu.  Tam smo se okrepčali in preobuli. 

POTEP OKOLI OBZIDJA PALMANOVE

Že prej smo se odločili, da si najprej ogledamo notranjost Palmanove in se potem sprehodimo še okoli obzidja. Imeli smo dve možnosti za izbiro poti. Krajšo, ki vodi po ravnini in daljšo panoramsko pot. Za začetek smo izbrali ravninsko pot. Vseskozi smo hodili ob vodi. Všeč so nam bile mogočne, razvejane vrbe, ki v vročih poletnih dneh nudijo prijetno senco.  Zmotile so nas račke, ki so veselo čofotale po vodi. Opazili smo lesene mostičke, ki so vodili na drugo stran vode. Čez nekaj časa smo se tudi mi odločili in čez mostiček prečkali vodo. Vzpeli smo se na panoramsko pot, ki je bila ozka in je vijugala gor in dol. Pogled od zgoraj je zajel skrite bunkerje, skladišča, vodni stolp. Videli smo kar nekaj utrdb in tunelov. Tako smo prispeli do vhoda v mesto Porta Cividale. Prečkali smo cesto in nadaljevali mimo manjšega slapa do viadukta in še enega vhoda v mesto Porta Udine. Zopet smo prečkali cesto in se po dobri uri vrnili na izhodišče naše poti.  

Porta Cividale

 

Vodni stolp

Viadukt

Porta Udine