Torek, 26.6.2012
Zjutraj med zajtrkom smo gledali v modro nebo, kjer so avioni puščali sledi za seboj.
Ta dan smo odhajali domov. Počasi smo začeli pospravljati. Bila sem na štrikcu vendar neprivezana. Kar naenkrat so ugotovili, da me ni nikjer. Klicali so me in gledali na vse strani. Dva Nemca sta pokazala v smer kamor sem jo ucvrla. V tisti smeri je imel prikolico Jack. Tam me niso našli. Neka gospa je opazila, da me kličejo. Povedala je, da sem zagledala mačka in se zapodila za njim. Prijela me je za vrvico in privezala v zgornjo levo prikolico in sicer tako, da se me ni videlo. Tam sem se čisto zapletla okrog podstavka za dežnik. Gospa očitno ni opazila, da so lastniki prikolice že odšli domov in da psa sploh niso imeli. Sama bi se vrnila k AD-ju pa se nisem mogla, ker sem bila privezana. No na srečo so me vseeno našli, če ne bi se morala začeti dreti.
Na poti domov smo se ustavili še v Hrastovljah, kjer je bilo zelo vroče. Jacku sem hotela pokazati kako lepo in umirjeno je tukaj.
Ogledali smo si kip Šavrinke, ki je delo kiparja Jožeta Pohlena, ki ga je vasi poklonil leta 1990 ob
500 - letnici hrastovskih fresk.
Šavrinke so bile istrska dekleta in žene. Zaradi velike revščine so hodile v Trst prodajat kmečke izdelke. Na glavi so nosile košare napolnjene z jajci, domačim kruhom, sadjem in zelenjavo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar