Potep po Albaniji / Syri in Kaltër in Gjirokaster

11. DAN / Ponedeljek, 18. september 2023

Ksamil - Syri in Kaltër - Gjirokaster 

Zbudili smo se v še eno sončno jutro. Kar mi na tem kamping prostoru res ni bilo všeč, je bilo zavijanje šakalov. Takoj, ko se je začelo mračiti, so se začeli preganjati in se oglašati na drugi strani ceste, skriti v oljčnem nasadu. Njihovo zavijanje je trajalo celo noč, vse do jutra. 

S parkirišča Joni smo se odpravili ob 9. uri.

Na poti

Po bolj slabi cesti smo se odpeljali na ogled priljubljene turistične atrakcije Modro oko (albansko Syri in Kaltër). 

Ob prihodu smo se zapeljali na plačljivo parkirišče. K nam je pristopil redar in nam svetoval, da parkiramo malo nižje, kjer je brezplačno parkirišče. Tako smo tudi naredili.

Od tam smo se sprehodili do mostu, kjer se je za ogled Modrega očesa pobirala vstopnina (200 lekov na osebo). Bilo je zelo vroče in marsikdo od obiskovalcev si je tu izposodil električni skiro ali vespo in se namesto peš rajši zapeljal do 2 km oddaljenega izvira reke Bistrice.

Mi smo se tja odpravili peš.  

Sprehajalna pot je zelo lepo urejena s pločnikom in tlakovano cesto. Ob poti so postavljene informativne table in pogled na razgibano okolico je zelo lep.  

V bližini Modrega očesa smo prečkali ozek mostiček z modrim smerokazom. Nadaljevali smo po potki obdani z mogočnimi drevesi, lapuhovimi listi in grmičevjem. 

Pokukala sva v prodajalno spominkov.

 

Postala sva pri restavraciji, saj naju je zanimalo kaj nudijo za kosilo. 

Skrite za nizko ograjico so naju presenetile želve.

Na razgledni ploščadi nad Modrim očesom je bila množica ljudi in potrebno je bilo počakati, da si prišel na vrsto za ogled. Najbolj pogumni so celo zaplavali v tej ledeno mrzli vodi, vendar ne pri izviru.  

 

Pogled na Modro oko je res čudovit. Temno modra barva izvira, obdana s turkizno modro je res nekaj posebnega.

Na poti proti Gjirokastru.

Po vročini, ki nama ni najbolj prijala smo se vrnili na parkirišče in nadaljevali z vožnjo v Gjirokaster. 

Na poti

Na poti

Ob prihodu v Gjirokaster smo se zapeljali do parkirišča v bližini mesta. Že med vožnjo po klancu, sva opazila, da je kar nekaj avtodomov parkiralo ob robu bolj razširjenega dela cestišča. Proti vrhu je bilo vse več prometa. Na nekdanjem parkirišču je na novo zgrajena podzemna garaža z rampo, ki je namenjena samo osebnim avtomobilom. Bila je velika gužva in komaj smo se s pomočjo policaja obrnili nazaj. Odpeljali smo se cca. 2 km nazaj in našli parkirni prostor zraven nekakšnega skladišča, nasproti trgovine. Od tam smo se peš odpravili na ogled tega zanimivega mesta.

Gjirokaster 

Gjirokaster imenujejo tudi kamnito mesto ali mesto tisočerih stopnic. Je tipičen primer otomanske arhitekture. Leta 2005 je bil vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Tu je rojstni kraj dveh znanih osebnosti. Prvi je bil vodja komunističnega odpora med drugo svetovno vojno in kasnejši diktator Enver Hoxha (1908-1985), drugi je bil pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik Ismail Kadare (1936). V Gjirokastru smo si ogledali zelo lepo urejen trg, kamnite hiše s strehami iz sivega apnenca, ulice s kamnitimi tlaki, stari bazar s trgovinami z ročno izdelanimi izdelki, spominki in mogočen grad iz 13. stoletja, ki bedi nad svojim mestom. 

 

Pod gradom se nahajajo rovi in bunkerji, ki so bili zgrajeni v času komunizma.

Po strmem klancu smo se povzpeli do gradu, kupili vstopnice (800 lekov na osebo) in si grad tudi ogledali.

Topniška galerija

 

Na gradu ima svoje posebno mesto staro ameriško vojaško letalo Lockheed T-33 Shooting Star. Na informativni tabli sva prebrala, da je leta 1957 letalo pristalo na letališču v Tirani. Pilot se je vrnil v ZDA, letalo pa je ostalo v Albaniji. Leta 1970 so ga preselili na grad, da bi ga razstavili v sklopu Muzeja z orožjem. O njegovem pristanku v Tirani krožita dve zgodbi. Američani so trdili, da je letalo pristalo zaradi pomanjkanja goriva v slabih vremenskih razmerah. Albanska različica pa pravi, da ga je prestregla albanska vojska, ker je izsilil pristanek.  

Festivalski oder

Stolp z uro iz 19. stoletja.

 

Z gradu sva uživala v čudovitem razgledu na mesto, dolino reke Drine in okoliške griče. 

Kar nekaj časa smo se zadržali v tem kamnitem mestecu. Potem pa smo se odpeljali malo ven iz Gjirokastra in se parkirali v kampu, ki je v družinski lasti.

Family camp Gjirokaster

Tu sta že bila parkirana slovenska avtodomarja, ki sta se vračala iz Grčije in sta bila namenjena v Ulcinj. Prav lepo je bilo z njimi poklepetati.