Italijanska jezera in ure / Ampezzo

3. DAN
Ponedeljek, 21. maj 2018

Lago di Braines - Dobbiaco - Lago di Dobbiaco - Lago di Landro - Cortina d' Ampezzo - Lago di Misurina - Prelaz Sella di Razzo - Pisariis -Ampezzo (165 km)

Spanje v bližini jezera je bilo mirno in tako smo se zelo zgodaj zbudili.

Prvi sončni žarki so že obsijali vrh Crode del Beco. Bilo je hladno. Radovednost, kako izgleda jezero tako zgodaj zjutraj, nas je prepričala, da smo se toplo oblekli in se odpravili do njega. Bilo je mirno, zaspano. Slišali smo žvrgolenje ptičkov in videli veverico, ki se je podila po drevesu. Nismo bili sami. Mlado dekle se je na najlepši točki za fotografiranje preoblačilo in poziralo. Očitno je mraz ni prepričal, da ne bi bila bosa in zelo malo oblečena. 

Osupljivi odsevi v jezeru.

Jutro, lepota, mir, tišina.

Ker se nam ni zdelo, da bi še enkrat plačali parkirišče, smo se ob 9. uri odpravili v 16 km oddaljeni Dobbiaco.

Dobbiaco / Toblach

Dobbiaco se nahaja v Val Pusteriji, tako imenovani "zeleni dolini". Je kulturno središče, ki je znano predvsem po glasbenih tednih znanega skladatelja Gustava Mahlerja.

Grad

Kip Maksimiljana I

Hotel Pošta

Gustav Mahler-kip slavnega skladatelja

Lago di Dobbiaco / Toblacher See

Južno od Dobbiaca se v čudoviti gorski pokrajini nahaja Lago di Dobbiaco. Parkirali smo v bližini in se po urejeni poti sprehodili okoli njega. Prelepo jezero je v odtenkih zelene in modre barve. V njemu odsevajo najvišji vrhovi, drevesa, rastline, nebo in oblaki. Ob poti so postavljene informacijske table, ki so nas seznanile s floro in favno. Tu gnezdijo redke vodne ptice. Jezero leži na 1.117 metrih nadmorske višine in njegova največja globina je 3,5 m.

 

Lago di Landro / Dürrensee

Ustavili smo se pri Lago di Landro in si naredili kosilo. Vreme se je začelo spreminjati. Vrhove gričev so že objemale meglice.

Cortina d' Ampezzo

Za kratek čas smo se ustavili v znanem zimsko-športnem središču. Ulice so bile dokaj prazne. Bilo je vroče in rajši smo se odpeljali še do enega jezera.  

 

Lago di Misurina

Za kratek čas smo se ustavili pri jezeru, kjer smo že bili. Sprehodili smo se do cerkvice in se ozrli na čudovito jezero in mogočne gore. Sklonili smo se k vijoličastim cvetovom alpskega zvončka in se jih nežno dotaknili. Začelo je deževati in bil je čas za ponovni odhod.

 

Navadni alpski zvonček

Za spanje in ogled smo si izbrali Sauris di Sotto. GPS nas je vodil čez Sella di Razzo, ki se nahaja na nadmorski višini 1.760 m.

Vzpenjali smo se po ozki, vijugasti, udrti in razdrapani cesti. Čeprav asfaltirana je bila cesta v zelo slabem stanju.

Sella Ciampigotto

Sella di Razzo

Počasi smo napredovali in se spraševali na kaj bomo še naleteli. In res, kjer bi morali zaviti v Sauris, je bila cesta zaprta.

Obrniti nismo hoteli, pa smo nadaljevali po isti cesti. Tolažili smo se, da je cesta boljša in širša. Nikogar nismo srečali, da bi ga povprašali kam sploh gremo. Bilo je kar malce preveč samotno. No končno pa smo v gozdu zagledali možakarja in ga povprašali za pot. Sprva nas je usmerjal nazaj, saj ni vedel, da je cesta zaprta. Potem pa je začel zmajevati z glavo in nam povedal, da se bomo še dolgo vozili in ven prišli v Val Pesarini, vasici Pesariis.  Z malo podaljšanimi obrazi smo se sprijaznili z zgrešeno in adrenalinsko potjo. Končno smo prispeli v Pesariis. Naredili smo kar nekaj kilometrov več. Lahko bi prespali na istem parkirišču kot prvi dan, pa nam ni bilo do tega in smo se rajši zapeljali na PZA v Ampezzo.

Mavrica

PZA Ampezzo