14. Viridin pohod

Nedelja, 30. marec 2014

Na Viridin pohod smo se odpravili zadnjo nedeljo v marcu. V soboto pred spanjem smo kazalce na uri premaknili naprej in bili tako prikrajšani za nekaj spanca. Proti Ljubljani smo se vozili, ko se je narava šele začela prebujati. Nežne meglice so se počasi dvigale. Sonce je z nežno rumeno svetlobo božalo zaspano naravo.

Prispeli smo v Mekinje nad Stično. Na štartu smo plačali prijavnino, ki je vključevala majico, pijačo in malico. Dobili smo knjižico za žige in prvi žig. Izbrali smo si majico, poslušali govor in kratko glasbeno prireditev. Ob 8 uri in 30 minut smo začeli s pohodom, ki pa ni bil voden.

Pohod je potekal skozi vse vasi KS Mekinje: Metnaj, Poljane pri Stični, Obolno, Osredek nad Stično, Planina, Debeče, Pristava nad Stično, Dobrava pri Stični.

V vasi Metnaj smo obšli cerkvico sv. Magdalene. Vas naj bi dobila ime po rastlini, ki so jo uporabljali za izdelovanje metel-metličje.

Spustili smo se do Stiškega potoka in nekaj časa hodili ob njem.

Ustavili smo se v vasi Poljane na integrirani kmetiji Janežič.Tu smo dobili čaj in jabolko.

Prispeli smo do najvišjega vrha Obolno (776 m) in se spustili do kmečkega turizma Berčon. Tu smo dobili drugi žig, čaj in češnjev liker.

Naslednja vasica Osredek leži na golem in razglednem slemenu.

Na razpotju vasice Debeče je postavljen partizanski spomenik v spomin vsem izseljenim in mrtvim v letih od 1941 do 1945.

Spustili smo se do delujočega mlina Balentin ob potoku Bukovica.

Še zadnji strmi vzpon proti cerkvici sv. Lamberta.

Viridina pot je dobila ime po zgodovinski osebi Viridi Visconti, ki je od leta 1391 do 1414 živela na Pristavi nad Stično. Bila je žena Leopolda III, ki je v boju izgubil življenje in zapustil sedem nepolnoletnih otrok. Virida je morala vzgojo svojih otrok prepustiti sorodnikom svojega moža. Do svoje smrti je živela v lovskem gradiču poleg cerkvice sv. Lamberta.

Tretji žig smo dobili na Pristavi nad Stično.

Po približno 16 km dolgi poti, smo tu pohod zaključili. Na Izletniškem turizmu Okorn nas je čakala malica.

Siti, zadovoljni, polni vtisov o vasicah in neokrnjeni naravi, smo se vrnili na začetek poti. Prav počasi smo se preobuli, malo posedeli in se čez nekaj časa odpeljali do samostana v Stični.