sobota, 13. oktober 2012

Na Dolenjskem

Sobota, 6.10.2012
Že zelo dolgo časa smo se odpravljali na obisk na Dolenjsko. Vedno pa je kaj prišlo vmes in obljube, da pridemo na obisk nikakor nismo mogli izpolniti. Ampak končno nam je le uspelo.
AD smo parkirali v majhnem zaselku Veliki Dol. 
Prvo srečanje in ovohavanje med mano in psičko Eli, ki nas je prva prišla pozdravit. Eli je tukaj zelo srečna in zadovoljna. Kot majhna je prišla iz zavetišča in tukaj našla svoj novi dom.
Tukaj je doma maček Suki. Tudi on je prišel iz zavetišča in sedaj uživa v svobodi in skrbnosti svojih lastnikov.
 
Zame je bilo to nepozabno srečanje. Na Sukija nisem bila prav nič pripravljena. On je navajen na Eli in tudi mene se ni bal. Jaz pa bi ga najrajši lovila in spravila na kakšno drevo.


Narava tam je prečudovita. Na zeleni površini se pasejo koze in kozel. So zelo radovedne in takoj prihitajo v tvojo bližino.
 

 
Moje prvo srečanje s kozlom in to tako od blizu. Koze so bile bolj oddaljene, saj jim moje lajanje ni bilo všeč. Postavila sem se v svojo standardno pozo opazovanja. Tace narazen, mišice napete, rep pokonci. Sledilo je pogovarjanje s kozlom, ki pa ni bil pripravljen na razgovor z mano.
Eli tukaj nadvse uživa. Sprehaja se svobodno. Spi skupaj s Sukijem  in še enim mucom, ki se je od nekod sem zatekel in potem tukaj ostal. Je pa bolj plašne narave in se ljudem rajši izogiba. Zjutraj skupaj čakajo, da se koze pomolzejo in dobijo svojo porcijo kozjega  mleka. Najprej Suki in nato Eli. Enkrat je Eli pregnala Sukija od skledice mleka in Suki jo je takoj odšel zatožit. Kuram pa se Eli rajši izogiba.
Tam pod grmovjem se nekaj premika. Kura je.

 
Joj, tudi tam kokodakajo kure in petelin se šopiri. Sem pripravljena na akcijo. Vse mišice imam napete, le pas me zadržuje. Morala sem biti vseskozi privezana, ker če ne bi dobesedno letelo perje ali pa moja dlaka. Kokoši so me tako dražile in njihovo tekanje naokrog me je spravljalo v obup.
Tudi, ko sem bila pod kutino, je bil moj pogled usmerjen proti kuram. Tam se je kar naprej nekaj dogajalo in jaz ne bi rada, da bi kaj zamudila.

Ni komentarjev:

Objavite komentar