2. DAN / Nedelja, 13. september 2026
Iz kampa sva se peš odpravila v manjši kraj Rečica ob Savinji, ki se nahaja ob potoku Rečica.
Ko sva prispela tja, sva se sprehodila do cerkve sv. Kancijana, sramotilnega stebra in Tavčarjevega doma.
Cerkev sv. Kancijana se nahaja tik ob mestnem trgu. V pisnih virih je bila prvič omenjena leta 1173. V požaru leta 1799 je bila močno poškodovana in zato leta 1804 na novo pozidana.Na trgu se nahaja tudi sramotilni steber oziroma pranger in informacijska tabla. Na njej sva prebrala, da je v preteklosti bil na stebru pritrjen železni obroček, na katerega so privezali kaznjenca. Najpogosteje se je to dogajalo ob nedeljah ali na kakšen praznik, ko se je zbralo veliko ljudi, ki so obsojence zasmehovali, zbadali in zganjali norčije na njihov račun. Na ta način so najpogosteje kaznovali pretepače, prešuštnice, klateže, tatove. Medtem ko so premožnejše moške kaznovali le z denarno kaznijo, so bili neusmiljeni do revnejših, posebno pa do žensk.
Iz trga sva se sprehodila še do Tavčarjevega doma, ki je bil zgrajen v 16. stoletju. Bil je zasebno domovanje ljubljanskega škofa Janeza Tavčarja (1544-1597). Slednji je zaslužen za trške pravice, ki jih je Rečica dobila leta 1585 od avstrijskega cesarja Rudolfa II. Po petih letih uporabe je škof hišo predal svojemu bratrancu Gašperju. Potomci Gašperja Tavčarja so hišo ohranili vse do zadnje potomke Uršule Tavčar, znane dobrotnice revnih otrok, ki je samska brez potomcev umrla leta 1885. Dvor je bil v preteklosti večkrat prezidan, danes je v lasti Občine Rečica ob Savinji. Po ogledu Tavčarjevega dvora, sva se po dveh urah po isti poti vrnila v kamp.








Ni komentarjev:
Objavite komentar