16. pohod po Bevkovi poti

Nedelja, 20. september 2026

Od doma sva se zapeljala v Baško grapo do naselja Hudajužna. Tam se je pri Domu krajanov ob 9. uri začel sprejem in vpis pohodnikov za 16. pohod po Bevkovi poti, ki je potekal v okviru Bevkovih dnevov, Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 in Festivala pohodništva in kolesarjenja Dolina Soče. 

Za vsakogar, ki je s seboj prinesel katerokoli Bevkovo knjigo je bila startnina nižja. Kdor pa je s seboj prinesel Bevkovo knjigo Železna kača, mu startnine ni bilo treba plačati. S to knjigo je bila namreč obeležena 120. obletnica Bohinjske proge.    

Pisatelj France Bevk (1890-1970) se je rodil v Zakojci pri Cerknem. Bil je pisatelj, pesnik, dramatik, publicist in prevajalec. Po končanem učiteljišču je nekaj časa delal kot učitelj, pozneje pa se je povsem posvetil književnosti in kulturnemu delu. V svojih delih je pogosto opisoval življenje ljudi na Primorskem, njihovo revščino, težko življenje pod fašizmom ter boj za slovenski jezik in narodnost.

 

Letošnji pohod je bil posvečen spominu na dve pomembni slovenski ustvarjalki Zofki Kveder (1878-1926) in Fanici Obid (1903-1940). 

 

Zofko Kveder in Fanico Obid so v letu 2026 še posebej povezali s Kosovelovim letom 2026. 

Po sprejemu pohodnikov je sledil kulturni program. Zapel nam je moški pevski zbor Justin Kogoj Dolenja Trebuša.  

 

Po uvodnem sprejemu in kulturnem programu, se nas je 108 pohodnikov odpravilo po Bevkovi poti proti Zakojci. 

Na poti smo med postanki poslušali branje odlomka iz Bevkovih del. Ena izmed pohodnic, nam je iz knjige Železna kača prebrala odlomek o gradnji železnice skozi Baško grapo. 

 

Po približno uri in pol smo prišli do Bevkove domačije. 

 

Tam je sledil zaključni kulturni program in srečanje pohodnikov.  

 

Po končanem programu smo si Bevkovo domačijo tudi ogledali. Sprehodili smo se po glavnem bivalnem prostoru s krušno pečjo in čevljarskim kotičkom, skozi manjšo in večjo kamro ter skozi skedenj do kuhinje. V prospektu o Bevkovi domačiji sem prebrala, da je domačija med prvimi v vasi dobila dimnik in zato v njej že dolgo ni več črne kuhinje. Ima pa veliko ognjišče in velik vzidan kotel, ki je bil namenjen kuhanju hrane prašičem.   

Po strmih lesenih stopnicah smo se povzpeli na podstrešje. Tam so v vitrinah razstavljeni dokumenti, fotografije, predmeti in njegove knjige.  

Po ogledu domačije smo odšli na Turistično kmetijo pri Flandru, kjer smo imeli Bevkovo kosilo. Pri kosilu sva se zaklepetala in se ob 14.30 odpravila nazaj do Bevkove domačije. 

Tam se je ob 15. uri začel nastop citrarskega kvarteta GŠ Idrija. S poslušanjem njihove glasbe, ki je bila prečudovita, je bil najin dan popoln. 

Po končanem nastopu sva se sama vračala nazaj do naselja Hudajužna.