Potep po Apuliji / Grotta della Poesia

11. DAN / Torek, 16. september 2025

Ko sva se zjutraj zbudila, nisva nikamor hitela. V miru sva pozajtrkovala, potem pa pripravila nahrbtnik. Najin današnji cilj je bil ogled jame Poezija. Že ob prihodu sva o njej veliko izvedela in tudi, da se do nje lahko odpraviva peš. Pa ne samo o njej, ampak tudi o ostalih čudesih, ki sta jih tam ustvarila morje in veter.  

Sprehajalna pot od Torre Sant’Andrea do Grotta della Poesia

Ob 8.45 uri sva bila pripravljena na odhod. Odpravila sva se na 6 km dolgo sprehajalno pot iz Torre Sant’Andrea do Grotta della Poesia (jame Poezija), ki se nahaja v kraju Roca Vecchia. 

Do morja sva se že takoj na začetku poti za ogled spustila po strmih, kamnitih stopnicah.  

  

Od tam sva se vrnila na sprehajalno pot. Ta naju je vodila ob obali Sant’Andrea, kjer sva občudovala čudovite skalne formacije (imenovane Faraglioni), ki se dvigajo iz morja in so nastale z erozijo morske vode in vetra. 

 

Ena izmed njih je Arco degli Innamorati (Lok zaljubljencev). O njem kroži legenda, ki pravi, da sta se dva zaljubljenca odločila zaplavati tik pod naravnim kamnitim lokom in si izmenjati nekaj poljubov. Ker je bilo morje zelo razburkano, se iz njega nista več vrnila.  

Voda je prekrasne turkizne in smaragdno zelene barve, ki je bila zaradi sončne svetlobe, ki je prodirala skozi čisto morje še intenzivnejša. 

 

Na poti sva opazila veliko jam, klifov in zalivčkov. Kjer sva opazila stopnice, sva se po njih spustila tudi do morja.

 

Na poti sva se ustavljala pri informativnih tablah.  

Hodila sva po makadamski poti. 

Na južnem delu plaže Torre dell’Orso se v morju nahaja še ena znamenitost. To sta dve naravni beli skali, znani kot Le Due Sorelle (Dve sestri), ki ju je morje skozi stoletja oblikovalo v skoraj enaki obliki. O njima govori tudi legenda, ki pravi, da sta sestri delali na polju in se nekega vročega dne odpravili do morja. Mlajša od njiju se je hotela ohladiti v morju, vendar jo je morje potegnilo vase. Druga sestra jo je poskušala rešiti, vendar ji zaradi močnih tokov ni uspelo. Tudi sama je utonila. Bogovi so se iz usmiljenja odločili, da ju spremenijo v dve beli skali, da bi tako za vedno ostali skupaj. 

Šla sva po stezi ob sredozemskem gozdu makije. 

Bil je zelo vroč dan in senca borovega gozdička je bila še kako dobrodošla. 

Tako sva prišla v Torre dell’Orso, ki je znano obalno letovišče. 

Tam se nahaja stražni stolp iz 16. stoletja, imenovan Torre dell’Orso (Medvedji stolp). Zgradili so ga Španci kot del obrambnega sistema proti turškim in piratskim napadom. Služil je kot opazovalnica.

Ko sva nadaljevala s pohodom, sva se pridružila skupini pohodnikov, ki so šli v isto smer kot midva. Delček poti smo hodili tudi po pločniku ob cesti. 

Čez nekaj časa sva prispela do Arheološkega področja Roca Vecchia, kjer se nahaja jama Poezija. Območje je lepo urejeno, ograjeno, nadzorovano in plačljivo.   

Grotta della Poesia je še ena izmed znanih naravnih znamenitosti Apulije. Je velik naravni bazen, ki je nastal z udorom stropa morske jame. Voda  je izjemno čista in modrozelena. 

Ime Grotta della Poesia izhaja iz legende o prelepi princesi, ki se je pogosto kopala v tej jami. Njena lepota naj bi navdihnila pesnike, da so ji posvetili svoje najlepše verze. 

 

Kar nekaj časa sva se zadžala tam. Poiskala sva senčko in uživala ob pogledu na morje, jamo in okolico.

Ko sva se vračala nazaj, sva si v Torre dell’Orso naročila pico in pijačo.  

Po kosilu sva odšla na plažo Torre dell’Orso. S seboj sva imela kopalke in lahko sva zaplavala v čistem, turkiznem morju. Tam sva srečala še en slovenski par. Z gospo sva posedeli na obali morja in kar nekaj časa klepetali. Povedala mi je kako onadva potujeta, kam sta namenjena in kaj bi še rada videla. Bilo je res prijetno in dobrodošlo srečanje. Po isti poti sva se potem vrnila nazaj. Bil je res lep in nepozaben dan.