Potep po Apuliji / Matera

7. DAN / Petek, 12. september 2025

Zbudila sva se še v en lep, sončen dan. 

 

 

Iz PZA-ja sva se bolj zgodaj odpravila v stari del mesta, saj sva se namenila povzpeti na razgledno točko. Po strmih stopnicah sva se spustila v sotesko Gravina. 

 

 

Nadaljevala sva do visečega mostu (Ponte Tibetano), po katerem sva prečkala reko Gravino. Potem pa sva se začela vzpenjati.

 

Kar nekaj časa sva potrebovala, da sva prišla na vrh. Zaradi lepega razgleda, sva večkrat naredila postanek. Ko pa sva prišla na vrh, se nama je odprl še lepši in širši razgled na Matero. 

 

 

 

Sprehodila sva se do informativnih tabel in parkirišča, ter si ogledala nekatere jame in cerkev. 

 

 

 

Na koncu sva naredila dolg postanek. Posedela sva na klopci in samo uživala v prelepem razgledu na Matero. Na začetek poti sva se vrnila po isti poti. Bilo je zelo vroče, saj se je temperatura zraka povzpela že na 37 ° C. Ko sva prišla v AD, je bila temperatura v njemu 41° C. Dobro sva ga prezračila, se nekaj časa tam zadržala, potem pa sva se odpravila na raziskovanje mesta.  

Matera 

Matera je zgodovinsko mesto v južni Italiji, ki leži v regiji Bazilikata, ki meji na Apulijo. Znano je predvsem po svojih starodavnih jamskih naseljih, imenovanih Sassi di Matera, ki so vklesana v apnenčasto skalo in veljajo za eno najstarejših neprekinjeno naseljenih naselij na svetu. Nahaja se na robu globoke soteske Gravina. V 20. stoletju je mesto postalo znano kot "sramota Italije", saj so ljudje še vedno živeli v zelo slabih higienskih razmerah v jamah brez tekoče vode ali elektrike. Leta 1952 je vlada prisilno preselila prebivalce iz jam v sodobna stanovanja. Od leta 1993 so Sassi di Matera vpisani na UNESCO seznam svetovne dediščine. 

Chiesa di San Francesco d'Assisi

 

Po Materi so turiste prevažali tudi z majhnim, motornim trikolesnim vozilom imenovanim tuk tuk. Njegovo ime izhaja iz značilnega zvoka motorja. 

 

Cerkev Santa Maria de Idris je ena najbolj slikovitih skalnih cerkva v Materi. 

 

 

Po starodavnih ulicah smo se sprehajali turisti, pa tudi domačini. Hodila sva po strmih stopnicah, terasah in ozkih, vijugastih uličicah tlakovanimi s kamnom. Prehodila sem jo bosa, saj se mi je v moji obutvi na teh gladkih kamnih spodrsavalo. Številne nekdanje bivalne jame so danes spremenjene v restavracije, galerije, butike ali hotele (cave hotels).  

 

 

Na najvišji točki starodavnega dela mesta stoji Cattedrala di Matera. Zgrajena je bila v 13. stoletju. Posvečena je zavetnici mesta Mariji iz Bruna (Madonna della Bruna). 

 Kruh iz Matere (Pane di Matera)

 

Eden izmed najbolj prepoznavnih spominkov je cucu, tradicionalna glinena piščalka v obliki petelina. 

 

 

Zaradi izgleda so v Materi leta 2004 snemali film Kristusov pasijon z Mel Gibsonom v glavni vlogi, pa film Ben Hur in 007 Ni čas za smrt (James Bond) iz leta 2021.

Ko se je vrsta za ogled starodavnega bivališča (Casa Grotta di Vico Solitario) zelo zmanjšala, sva na njen ogled odšla tudi midva.  

 

Notranjost bivališča je opremljena z avtentičnim pohištvom in orodjem iz obdobja, v katerem je bila naseljena. V istem prostoru so pogosto živeli ljudje in živali, saj so tako ohranjali tudi toploto pozimi.

 

Ogledala sva si tudi snežno sobo oz. zbirališče ledu (neviere), ki je bila namenjena shranjevanju snega in ledu. 

Za konec pa nama je ostala samo še notranjost kamnite cerkve.   

Po ogledu, sva se sprehodila še po osvetljeni Materi. To je bil najin zadnji ogled, čeprav bi z veseljem ostala še kakšen dan, kajti bila nama je zelo zanimiva, posebna, celo malce mistična.