Potep po Južni Tirolski / Curon Venosta in Merano

3. DAN / Petek, 6. oktober 2023

Naturno-Curon Venosta (Graun im Vinschgau)-Merano

Kljub bližini ceste sva ponoči dobro spala in se zgodaj zjutraj zbudila. Po zajtrku sva se kmalu odpravila do potopljene vasi na Južnem Tirolskem v kraju Curon Venosta. Leta 1950 je namreč gradnja jezu, ki je združila jezeri Reschensee in Mittersee povzročilo potopitev vasi Graun in velik del vasi Rechen. Poplavljeno je bilo 163 hiš in 523 ha zemlje. Na ogled je ostal le cerkveni zvonik iz 14. st., ki se dviga iz jezera in je ena izmed najlepših atrakcij Južne Tirolske. 

P v bližini zvonika (46.8217, 10.5092)

 

Pri zvoniku sva bila tako zgodaj, da ostalih turistov še ni bilo. Uživala sva v lepoti in tišini. Okoli njega sva se sprehodila po peščeni, dokaj široki poti in si ga ogledala z vseh strani. Vse skupaj so še polepšali odsevi gričev in zvonika, ki so se zrcalili v jezeru.

Ob prihodu k jezeru je bila temperatura zraka 7°C, potem pa se je kmalu dvignila na 19°C. Od parkirišča sva se povzpela na manjši hribček, kjer stoji cerkvica sv. Anne. Tudi s te višine je bil pogled na jezero, okolico in zvonik enkraten. 

Ko sva se vračala nazaj proti Meranu, sva naredila postanek pri jezeru Haidersee ali Lago della Muta. Tam sva uživala v neskončnem pogledu na mirno gladino jezera z racami, pticami in labodjo družino. Vso to idilo pa so polepšali gore, ki so se kazale na drugi strani jezera.

Na celotni poti sva videvala velike nasade jabolk. Nekatera drevesa so bila že obrana, druga so se še vedno šibila pod težo živo rdečih, zelenih in rumenih jabolk.

Ob sadovnjakih so čakale zelene plastične gajbe že obranih jabolk, da jih s traktorji prepeljejo v skladišča. In traktorjev na cesti je bilo res veliko.  

Poleg sadovnjakov in vinogradov pa so se na vzpetinah v vsej svoji lepoti kazali gradovi, ki jih je bilo kar nekaj. Postanek sva naredila v kraju Burgeis, vendar si gradova nisva ogledala.

Camping Hermitage (46.671305, 11.203613)

Ko sva prispela v Merano, sva se najprej zapeljala na PZA. Tam nisva našla prostega mesta, sva pa dobila zadnjo parcelo št. 130 v kampu Hermitage, pa še to samo za eno noč. 

Merano

Prav kmalu sva se z avtobusom zapeljala v center mesta, ki je od kampa oddaljen približno 4 km. Že na prvi pogled nama je bil Merano zelo všeč. Je zelo živahno zdraviliško in turistično mesto, kjer vlada prijetno in sproščeno vzdušje. Ogledala sva si zgodovinsko jedro mesta. Se sprehodila pod znamenitimi srednjeveškimi arkadami, kjer se nahajajo številne moderne trgovine, bari in restavracije. Zavila sva v park, kjer je postavljen kip cesarice Elizabete Bavarske-Sissi. Čez najlepši most (Poštarjev most) sva se odpravila na priljubljeno promenado ob reki Passirio, ki jo krasijo prekrasne in domiselne zasaditve s cvetjem in rastlinjem. Vzdolž celotne promenade so zasajane različne drevesne vrste in postavljene klopce z zanimivimi napisi.  

Cerkev sv. Nikolaja (Duomo di Merano) in 83 m visok stolp z urami.

Iz starega dela mesta sva izstopila skozi dobro ohranjena mestna vrata Bozner Tor iz 14. stoletja.

Marmorni kip  avstrijske cesarice Elizabete Bavarske- Sissi.

Ponte della Posta (Poštarjev most)

Kurhaus

Za kratek čas sva posedela na klopci z napisom Merano - take your time. Prav rada bi na njej še sedela in uživala, pa se je začelo večeriti. Počasi sva se odpravila do avtobusnega postajališča. Tam pa sva se odločila, da se v kamp vrneva peš. Med hojo sva klepetala in ugotovila, da bi v Meranu lahko ostala kar nekaj dni. In lahko bi, če ne bi imela obveznosti zaradi katerih sva se morala do 10. oktobra vrniti domov. Po dobri uri sva prišla v kamp. Priznati moram, da se je pot kar vlekla, saj sva hodila po pločnikih ob cesti in v temi itak nisva ničesar videla.