Iz Brusovš na Raufnk in Turško nogo

Petek, 31. januar 2020

Po desetih dnevih prisiljenega počitka, sem komaj čakala, da se odpraviva v naravo. Sonce je sijalo in naju vabilo na plano. Med izbiro lokacije v domačem kraju (Kovačev rovt, Zagodov vrh, Hleviše, Kobalove planine), sva se odločila za sprehod v bližini doma.

Iz Brusovš sva se po cesti med prhavzi odpravila na Raufnk.

Na prvi razgledni točki sva se ustavila in se s pogledom sprehodila po naši lepi Idriji.

 

Po ozki gozdni potki sva se vzpenjala proti Raufnku. Med hojo so naju razveselili drobceni zvončki, ki so kukali izpod listja in rumeni lapuh. Na obeh straneh poti so se posamezno in v šopih sončili še zaprti in že razcveteli telohi.

Prav hitro sva prišla na Raufnk.

 

V njegovi bližini se nahaja vpisna knjižica in šnapcomat. Oboje so postavili člani skupine Zavedno Brušer! Vpisala sva se in nadaljevala k Brušerskem škafu.  

Srečala sva znanko, s katero sva na kratko poklepetala.

Prispela sva do na novo postavljenega smerokaza, ki naju je usmeril na pravo pot. Še kar nekaj časa sva se vzpenjala. Ko sva prispela na Veliko ravan, sva najprej zagledala Marijino skalo, pa napis Turška noga, okrašeno drevesce in jaslice.  

Jaslice in Marijina skala.

Stopinja na Marijini skali.

Kopito

Po narejenih lesenih stopnicah, sva se povzpela na skalo. Nekje sem prebrala, da je po legendi v času turških vdorov prišel do te skale na izvidnico Turk na konju. Videti je hotel, če se splača napasti Idrijo. Ko sta oba s konjem stala na skali, se jima je prikazal angel. Jezdec in konj sta se v tistem hipu pričela pogrezati v skalo. Od strahu je izvidnik pobegnil in angel je rešil Idrijo pred roparji. V skali pa so ostale stopinje noge in kopita.

 

Delček poti sva se vračala po isti poti, potem pa sva namesto na Raufnk zavila proti Zaspani grapi.

Faletovše

Pozabljeni lonci.

Pogled na Zaspano grapo.

Po treh urah prijetne hoje, sva se čez Faletovše spustila v Zaspano grapo in od tam nazaj na Brusovše.