Potepanje po Bosni in Hercegovini

Sobota, 13. april 2019
4. DAN

Mostar-Blagaj-Medžugorje-Slap Kravica-Počitelj-Nekropola Radimlja-Bileća-Jezero Klinje-Gacko (218 km)

Ob 8.uri smo zapustili Mostar in se že vozili v Blagaj, nekdanje središče hercegovskih vladarjev. 

 Blagaj, izvir Bune in tekija

Tam nas je "čakal" domačin, ki nas je takoj povabil na svoje dvorišče. Parkirali smo, plačali parkirnino 4 KM in se odpravili do izvira reke Bune.

Kraški izvir reke Bune je eden najmočnejših v Evropi, zaradi česar Buna že na izviru teče kot prava reka. Voda priteka iz velike jamske odprtine, pot pa nadaljuje v širokem koritu.

Tekijo na izviru Bune so zgradili derviši v začetku 15.st..

Čeprav zunanji videz tekije deluje prostrano, se v njeni notranjosti nahajajo majhni prostori. Pred vstopom (vstopnina 5 KM/na osebo) smo se sezuli in si ženske na glavo zavezale rute. Ogledali smo si prostor za molitev, sobo za goste, dvorišče...

Po ustnem izročilu o nastanku tekije govori legenda, ki pravi, da je pred davnimi časi v pečini ob izviru Bune živel strašen zmaj. Temu so morali domačini vsako leto podariti mlado dekle. Tako je na vrsto prišla tudi hči takratnega vladarja, lepa Milica. V Blagaj je prav takrat pripotoval pobožen derviš Salih. Zaljubil se je v Milico in dobil nadnaravno moč. Silovito se je bojeval z zmajem in ga ubil. V zahvalo mu je srečni oče dovolil, da se je poročil z Milico. Na mestu zmage pa je naročil zgraditi tekijo. V njej je še danes Salihov grob in grob njegovega sluge ter meč, s katerim je pokončal zmaja.

Medžugorje

Od izvira Bune nas je cesta vodila v Medžugorje, sveto mesto, ki že leta privablja romarje iz vsega sveta. Tu naj bi se 24. junija 1981 prikazala Marijina sveta podoba. Parkirali smo na ogromnem parkirišču, ki je bilo zasedeno le z redkimi avtomobili in avtobusi. Prav lahko smo si predstavljali popolnoma zasedeno parkirišče v najbolj obiskanem času. Ko smo iz daljave zagledali cerkev in nešteto praznih klopi, smo si prav lahko predstavljali ljudi, ki tu sedijo in molijo.   

Župnijska cerkev sv. Jakoba

Odšli smo v cerkev, kjer je bila maša za italijanske turiste.

Seveda nismo mogli mimo Marijinega kipa, kjer je starejša ženska klečala, jokala in molila. Čutili smo njeno žalost in bolečino. Počakali smo, da je odšla in šele potem pristopili k njemu.

Marijin kip

Od Marijinega kipa smo se napotili do kipa vstalega Jezusa Kristusa. Postavili so ga leta 1998. Tri leta pozneje so se pojavila pričevanja, da iz njegovega desnega kolena teče voda.
Pri njemu smo videli vernike, ki potrpežljivo čakajo v vrsti, da lahko pristopijo k njemu. Nežno mu božajo in poljubljajo nogo. S seboj imajo robčke, s katerimi brišejo tekočino.

Pred odhodom smo prižgali svečke in se spomnili na vse tiste, ki smo jih imeli radi in jih ni več med nami.

Prižgali smo svečko.

V nadaljevanju vožnje smo videli ljudi, ki so se vračali s hriba, na katerem naj bi se prikazala Marija.  Mi smo rajši odbrzeli do slapa Kravica in vzpon po kamnitem terenu pustili za drugič.

Slap Kravice

Slap Kravica ( vstopnina 8 KM/ po osebi) se nahaja v bližini parka Hutovo blato. Čudovita, naravna znamenitost slovi kot največja v Bosni in Hercegovini. Voda pada z višine 30 metrov.

Slap Kravica na reki Trebižat.

 

Počitelj

Od slapa Kravica smo se odpravili v staro srednjeveško mesto Počitelj, ki se razprostira na levem bregu reke Neretve. V dežju smo se odpravili po ozkih uličicah. Kamnita bivališča so terasasto razporejene po strmem pobočju. Mesto je obdano z obzidjem in zasnovano kot mesto trdnjava. V središču mesteca domuje Hadži Alijina džamija, zgrajena leta 1956.

Iz Počitelja smo se zapeljali do nekropole Radimlja. Ustavili smo se, jo fotografirali in nadaljevali v Bilećo.

Nekropola Radimlja

Bileća

V Bilećo so nas pravzaprav zapeljali spomini. Za kratek čas smo parkirali v bližini vojašnice. Poklepetali smo z vojakom v stražarnici, potem pa se odpeljali na Bilećko jezero na reki Trebišnjici.

Za tisti dan smo imeli dovolj ogledov, zato smo se odpeljali skozi Gacko do jezera Klinje. Tam smo imeli namen prespati. Ob prihodu smo se premislili, saj je bilo hladno in nekam samotno. Vrnili smo se v 6 km oddaljeno Gacko, kjer smo že prej opazili bencinsko črpalko. Zapeljali smo se do nje in tam brez problema prespali.