Pohod po Loški dolini

Nedelja, 18. oktober 2015

Po tednu dežja smo komaj čakali nedeljsko jutro, ko smo se udeležili 5. pohoda po Loški dolini.

Na parkirišče podjetja Kovinoplastika v Ložu, smo prispeli ob 8. uri. Vpisali smo se in plačali startnino 8 evrov na osebo.

Na pohod smo se podali v spremstvu vodičke in s prvo skupino zakorakali na krožno pot Lož-Markovec-Koča vas-Vrhnika-Žaga-Podgora-Šmarata-Kozarišče-grad Snežnik- Dane-Podcerkev-Stari trg-Lož.

Na visoki preži nas je že čakal fotograf, ki nas je na poti še večkrat ujel v fotoaparat. 

 Narava je bila prekrasna in nebo skrivnostno.

Prvi postanek smo naredili v Markovcih, kjer smo se okrepčali s sladkimi dobrotami in domačim jabolčnim sokom.

Nadaljevali smo proti gradiču Koča vas. Ponujene so nam bile hruške, ki so bile tako dobre, da so se kar stopile v ustih.

Po zasanjani pokrajini smo nadaljevali naprej. Med potjo smo poslušali vodičko, ki nas je seznanjala z zanimivostmi in življenjem v Loški dolini.

 V Vrhniki smo prečkali reko Obrh čez največji, petločni most.

Prispeli smo na Žago, kjer smo si ogledali razstavljene slike.

Izvir kraškega vodotoka Velikega Obrha.

Žaga z razgledne točke.

Mmm, mušnica!

Na široki gozdni jasi nas je že čakal "gozdar Janez" s polnim vozom in konji.

 

Z velikim veseljem nam je na star način prikazal in nas z loškim narečjem podučil o lesu, spravilu lesa, orodjih in pripomočkih.

 

Še veliko nam bi lahko povedal, vendar je bil čas, da smo se odpravili naprej.

Prispeli smo v Podgoro, kjer stoji kapela svete Družine. Na vrhu smo se ustavili pri informacijski tabli.

Hitimo!

Po prečkanju mostu proti gradu Snežnik, smo na tabli opazili oznaki, ki sta označevali nivo vode v januarju 2014 in poplave v novembru 2014.

Sprehodili smo se po zlati preprogi iz odpadlega listja in uživali v hoji po drevoredu.

Pri gradu Snežnik smo se ustavili pri malih ponijih, katere pa sploh nismo zanimali.

Nekateri so se preizkusili v streljanju z lokom, mi pa smo se odpravili naprej. 

Grad Snežnik

Cerkev sv. Marjete v Šmarati.

Sama ravnina in konji.

Cerkvica sv. Izidorja v Danah.

Notranjost cerkvice.

Stara hiša

Skedenj

Stare stopnice iz celega lesa.

V Danah smo si ogledali cerkvico, staro hišo, skedenj s stopnico narejeno iz celega lesa in stiskanje jabolčnega soka.  

Gledališče

Zadovoljni smo v sončnem vremenu nadaljevali proti vasi Podcerkev, kjer smo se ustavili pri umetniku tetraplegiku Benjaminu Žnidaršiču. Na lanskem pohodu smo veliko izvedeli o njegovih načrtih in letos del uresničenih tudi videli.

Po ogledu razstave slik smo mimo rojstne hiše revolucionarja, legendarnega partizanskega komisarja, pisatelja Matevža Hace nadaljevali proti Staremu trgu.

Po visokem zvoniku s čebulasto kapo smo vedeli, da smo prispeli v Stari trg.

Radovedni smo pokukali za župnijski urad, če še stoji razstavljena ladja. Presenečeni smo zraven zagledali  še dodatek.

Po 20 km in petih urah in pol nezahtevne, večinoma ravninske poti smo prispeli na cilj. Oblaki na nebu so postajali temnejši, nam pa je bilo vseeno. Čakalo nas je le še zadnje dejanje pohoda. V jedilnici Kovinoplastike Lož smo se okrepčali z enolončnico iz krompirja, fižola in kavre (kolerabe).