Koroška Bela

Petek,  28. maj 2021 

Koroška Bela (609 m)

Koroška Bela je staro naselje v Občini Jesenice, ki leži ob vznožju Karavank v dolini potoka Bela.  

Parkirala sva pri blokih in se odpravila na ogled starega vaškega jedra.  

V križišču se nahaja francosko znamenje (Štefančevo znamenje) iz leta 1812.  

Leta 1961 je bilo opuščeno krajevno pokopališče iz leta 1893. Na njegovem mestu so leta 1974 uredili spominski park, ki so ga poimenovali Park talcev. 

Prostor nekdanjega krajevnega pokopališča (1893-1961) je označen z nagrobnikom (2002).

V parku se nahaja bronasta skulptura z motivom petih teles, ki jo je ustvaril akademski slikar in kipar Jaka Torkar in grobišče talcev, ki so bili ustreljeni 4.9.1941.

Na vzpetini nad vasjo stoji cerkev sv. Ingenuina in sv. Albuina.

Na poti skozi vas ne moreš mimo hiše s stensko poslikavo sv. Florjana, zaščitnika pred požari in napajalnega korita iz leta 1902.

 

 

Med zanimivosti vaškega jedra spada v jekleno konstrukcijo vpet kolobar zelo starega hrasta, ki  je rastel pri vhodu v Koroško Belo in so ga leta 2018 posekali. Zraven njega na zidu visi informativna tabla Dediščina historičnega jedra vasi Koroška Bela.  

Kapelica sredi vasi.

 

Med ogledom sva opazila na hišah oranžne table z napisanimi starimi hišnimi imeni (Pr Guntarju, Pr ta zgornmu Čop).

 

 

Pod cerkvijo v obzidju se nahaja dvojno Foltkovo znamenje. Ime je dobilo po družini, ki ga je zgradila v zahvalo, ker jim v požaru leta 1917 ni pogorela hiša.  

 

Skozi zgodovino je bila cerkev večkrat obnovljena (turški vpad, požar, italijanski bombni napad). V letu 1761 je skozi cerkveni stolp udarila strela. Stolp je pogorel, strela pa je ranila tedanjega župnika Valentina Plemlja, ki je za posledicami poškodb kasneje tudi umrl. V pročelju cerkve je vzidan njegov nagrobnik.

Sončna ura

Od cerkve je lep razgled nad vasjo in okolico.

Od cerkve sva se še enkrat sprehodila mimo znamenja, kapelice, napajališč in ohranjenih zasnov kmečkih hiš z gospodarskimi poslopji. To je bil najin zadnji ogled, ne pa tudi zadnji postanek.

Dom Pristava, ključavnice in Zoisov park s tremi jezerci

Petek, 28. maj 2021

Znanka mi je pred enim tednom poslala čudovite slike narcis, jezera, sebe in njene štirinožne ljubljenke z Javorniškega Rovta in Španovega vrha. Itak je potem tudi mene vleklo tja gor, saj že nekaj let nisva bila. Edini možni dan, da se tja odpraviva je bil petek. Tako sva se odpeljala na Jesenice in tam zavila na cesto za Javorniški Rovt.

S parkiranjem sva imela kar nekaj težav, saj je bilo že veliko parkiranih avtomobilov, asfaltirali so delček ceste, urejujejo parkirišče in zaradi dežja je bilo tudi dosti blata.

Dom Pristava (975 m) v Javorniškem Rovtu je nekdanja Zoisova pristava.

V njegovi bližini stoji informativna tabla, kjer sva prebrala, da narcise oz. ključavnice ljubijo svetlobo in s hranili bogata tla. V Karavankah rastejo v rovtih nad Jesenicami, kjer je bil v preteklosti gozd izkrčen, geološke in klimatske razmere pa so primerne za njihovo uspevanje. 

Narcise cvetijo v mesecu maju, vendar ne vsako leto enako intenzivno. 

Razmnožuje se s semeni, v zemlji pa ima čebulico.

Listi poženejo takoj, ko skopni sneg. Njeni listi so za živino, dokler so zeleni, strupeni. Na ta način se je zaščitila pred objedanjem dokler hranilne snovi iz listov ne napolnijo čebulice, iz katere naslednje leto spet poženejo novi listi.

Ljudsko ime ključavnica je v okolici Jesenic nastalo zaradi dejstva, da cvetovi žuželkam ne dopuščajo opraševanja (so zaklenjeni).

V Javorniškem Rovtu je urejena Naravoslovna in rudarska učna pot. K njej spada tudi Zoisov park, ki se začne blizu doma Pristava. Njegov začetnik je bil botanik Karel Zois (1756-1799), ki je živel v drugi polovici 18. stoletja. Karel Zois je bil eden prvih raziskovalcev slovenskega alpskega rastlinstva.

Drugo jezero

Na ravnici za domom Pristava je eden izmed pritokov potoka Javornik zajezen v treh manjših jezercih, ki so bila umetno narejena v 18. stoletju.  

Potočna sretena

V parku si lahko ogledamo domače (smreka, jelka, macesen,...) in tuje (omorika, kanadska čuga, grška jelka, duglazija,...) drevesne vrste. Pod mogočnimi drevesi lahko na klopcah posedimo ali pa se med njimi samo sprehodimo.

Kanadska čuga

Informativna tabla Naravoslovna in rudarska učna pot.

Prvo jezero

Prvo jezero z druge strani.

Kačji pastir

Tretje jezero

Čez mostiček sva se vrnila na sprehajalno pot, ki naju je pripeljala nazaj do doma na Pristavi.

Tam sva se posedla na klop, si naročila pijačo in si za sladico izbrala Zoisove palačinke. Bile so odlične. Čez nekaj časa sva se odpravila do parkiranega avtomobila. Še enkrat sva se ozrla na cvetoče travnike in se potem odpeljala na ogled Javorniškega slapa.

Eden od Javorniških slapov.

Zgornji Javorniški slap s strani.

Pahljačasti zgornji Javorniški slap.

Prav kmalu sva se ob cesti ustavila in se sprehodila do zgornjega Javorniškega slapa. 

Ker se nama še ni dalo domov, sva naredila postanek še v Koroški Beli.