Preprosto in poceni

 

Preproste novoletne čestitke

Ludvikova kraška učna pot

Nedelja, 20. december 2015

V nedeljo smo se še v temi odpeljali od doma proti Sežani.

Na cesti od Godoviča do Kalc smo lahko uživali v barvitem jutranjem prizoru, ki se nam je kazal v daljavi.

Prispeli smo na staro avtobusno postajo v Sežani. Tam smo se pridružili Društvu za zdravje srca in ožilja - podružnica Kras.

Po jutranjem pozdravu, smo se vsak s svojim avtomobilom odpeljali na parkirišče pred hotel Maestoso v Lipici.

Pohod, ki je bil za ta dan izbran je bil po Ludvikovi kraški učni poti. Ludvik Hus je velik ljubitelj in poznavalec Krasa, ter glavni pobudnik za trasiranje te poti. Pot zajema 15 točk (Napoleonov hrast, več osamelcev, naravno okno, naravna forma viva, pastirske hiške, kamniti gobi, kamnolome, itd.). Mi si prav vseh nismo ogledali.

Prvi postanek smo imeli na križišču treh cest, pri mogočnem Napoleonovem hrastu blizu italijanske Gropade. Mnogo zgodb pripoveduje o več kot 200 let starem hrastu in njegovi  čudežni zdravilni moči.

Nadaljevali smo proti enemu izmed mnogih osamelcev na poti. 

Čudili smo se kraški naravi, ki je sama od sebe največji umetnik.

Ker smo čisto majčkeno zgrešili pot, smo se znašli v Italiji.

V nadaljevanju in iskanju poti, smo zopet prispeli do mističnega Napoleonovega hrasta. Tam smo se še enkrat ustavili, se ga dotaknili, se nanj naslonili ali ga objeli. Nekateri smo začutili njegovo vibracijo in  čudodelno energijo.  

Bil je čas za malico in namenili smo se do pastirske hiške. Te so nekoč varovale pastirje pred pripeko, burjo in deževjem. Tudi nam je ponudila prostor za počitek in okrepčitev.

Na določenih mestih so tako označene točke ogleda. Tu se nahaja naravna forma viva. Videli smo zanimive kamnite oblike, ki jih je narava sama izoblikovala. Morali smo biti pozorni, dobro opazovati,  biti domišljijsko usmerjeni in v oblikah kamenja smo lahko našli žival, obraz, podobo, itd..   

Krokodil

Gozdni mož

Hrapava pot

Žlebičaste zavese

Na Bazovski cesti stojijo informacijske table in smerokazi, ki nas vodijo od ene točke do druge. Na kamnih so narisane pastirske hišice s puščico.

Smerokaz nas je usmerili proti kamnitima gobama, ki sta nas čakali skriti v objemu golih dreves. Res sta veličastni. 

Nadaljevali smo po stari makadamski  Bazovski cesti, ki je bila zgrajena v času Avstro-Ogrske in je dobro utrjena z bankinami.

Naš naslednji cilj je bil kamnolom.

Od tam smo se usmerili še do vhoda enega od mnogih rudnikov črnega premoga, ki se tu nahajajo. Tu smo pohod zaključili, se poslovili in že izvedeli za naslednjo destinacijo pohoda v januarju.

 Večina nas se tukaj ni poslovila, ampak smo se odpravili še v Dolino Marije Lurške.

Kapelico Marije Lurške, vklesano v živo skalo, je v 19. st. dal postaviti takratni upravnik kobilarne Karel Grunne. Hudo bolan za tuberkulozo se je pogosto zatekel v vrtačo v Krkavcah in se zaobljubil, da bo v primeru ozdravitve tam postavil oltar posvečen Mariji. Zdravje se mu je povrnilo in leta 1889 je bila kapelica posvečena.

Vse do 2. svetovne vojne so ljudje množično romali v dolino Marije Lurške v upanju na čudežno ozdravitev.

V mali kraški vrtači so postavljene klopi, kjer se še danes izvajajo maše. Tukaj je čutiti blagodejni mir in posebno energijo.

Še zadnji košček poti mimo golf igrišča do parkirišča.

Brez ogleda znamenitih lipicancev, ki so eden od slovenskih simbolov, nismo mogli zapustiti Lipice. Sprehodili smo se ob beli ograji, se nanjo naslonili in občudovali  te temperamentne, graciozne konje, ki so se pasli na obširnem travniku.

Ob odhajanju s parkirnega prostora smo bili več kot zadovoljni. Zelo lepo smo se imeli v družbi ostalih pohodnikov. Uživali smo v občudovanju stvaritev narave in njenih lepot. Še mnogo smo izpustili in v Lipico se bomo še vrnili.  

Ravbarjev stolp, Planinska jama in Predjamski grad

Sobota, 19. december 2015

Za sobotno potepanje smo si izbrali Ravbarjev stolp, ki se dviguje na robu Planinskega polja na skali nad reko Unico. Pokukali smo v Planinsko jamo, ki spada med najdaljše slovenske jame. Zavili smo k mogočnemu Predjamskemu gradu, ki stoji v severozahodnem kotu Postojnske kotline.

Parkirali smo na parkirišču v bližini Planinske jame. 

Tam stojijo ostanki Malega gradu - tako imenovani Ravbarjev stolp. Vloga gradu je bila varovanje pomembne prometne povezave med Ljubljansko kotlino in Primorjem.

 

Na stebrih pred stolpom stojita kipa psa, ki spominjata na rimsko volkuljo.

Grad je imel več lastnikov. V 15. stoletju ga je dobila v last rodbina Ravbarjev.

Na dvorišču je postavljen vodnjak z grbom, katerega so jamarji  pripeljali izpred gradu Haasberg. Stolp je danes postojanka članov Društva jamarjev Planina.  

Med sivimi, mrzlimi zidovi je bila drobna trobentica med rjavimi listi prava barvna poživitev.

Po stezi smo se spustili do reke Unice in po lesenem mostičku do prepadne stene z vhodom v jamo.

Pokukali smo v njen skrivnostni kraški svet. V njej se združijo vode, ki tečejo podzemsko iz Rakovega Škocjana (Rak) in Postojnskega jamskega sistema (Pivka). Reki Pivka in Rak pritečeta na dan kot reka Unica.  Njen rov se začne z mogočno odprtino pod navpično, visoko steno. Po njem je speljana daleč v notranjost pot, ki je brez posebne opreme prehodna le do sotočja Pivke in Raka. Obisk v jamo je mogoč z dogovorjenim spremstvom.

Vrnili smo se po istem lesenem mostičku, zavili še proti mali HE (nekdanja žaga) in nazaj na parkirišče. Od tam smo se odpeljali v vas Predjama.

Visoko v steni, pod naravnim skalnim obokom, kjer se odpira podzemna votlina, stoji mogočen Predjamski grad.

Imel je več lastnikov in med njimi je bila tudi rodbina Luegger. Eden tega rodu je bil mlad, postaven, roparski vitez Erazem Predjamski.

Skozi skrivne rove pod gradom je hodil na roparske pohode in si nabiral zaloge. Po pripovedi je leto dni kljuboval obleganju tržaškega glavarja Ravbarja. Grad so osvojili šele zaradi izdaje podkupljivega služabnika.

Ob ograji na stezi proti skrivnemu rovu, so se med suhim listjem sramežljivo sklanjali drobni zvončki.

cerkev Žalostne Matere Božje

Pred cerkvijo Žalostne Matere Božje stoji Erazmova lipa, ki je znana po svoji častitljivi starosti in votlem deblu. Lipo pod katero je po legendi pokopan vitez Erazem Predjamski, naj bi posadila njegova ljubica. 

V mislih na uporniškega in trmastega viteza Erazma Predjamskega, smo tukaj zaključili naš sobotni potep.