Školjčišče Ankaran

Večkrat v vseh letnih časih radi obiščemo pokopališče školjk in polžev, ki je posebna znamenitost območja med Ankaranom in Luko Koper.

Uživam, ko tečem in skačem sem in tja po blatnem obrežnem dnu in glodam palico.

Pred več kot petnajstimi leti je Luka Koper med poglabljanjem morja ob drugem pomolu prečrpala mulj z morskega dna. Dež je z njega spral blato in prikazala so se apnenčasta ogrodja davno preminulih mehkužcev.

Strokovnjaki so po zadnjih podatkih našteli kar 234 vrst mehkužcev.

Med najlepšimi nabranimi so školjka srčanka, pokrovača, ladinka in polžje hišice čokati volek, Petrovo uho, rožiček, bodičasti volek, pelikanovo stopalce itd. 

Palica je moja. Lahko me vrtiš okrog in okrog pa je vseeno ne bom izpustila. To se je dogajalo še pred mojo brejostjo.

V času mojega veselega pričakovanja v začetku meseca oktobra sem tudi bila na pokopališču školjk, kjer sem se nadihala slanega, morskega zraka. Bila sem bolj umirjena in počasna.

Na polslanem območju, kjer smo občudovali razraščajo različne vrste slanuš.

Prav v vseh letnih časih je videz školjčišča drugačen in zato zmeraj zanimiv.

Dve poti vodita do školjčne sipine Dr. Janeza Drnovška. Po njem so jo poimenovali leta 2006, ko jo je obiskal. Lahko izberemo shojeno stezico tik za zabojnikom kajak in kanu kluba Orka.

Ali to pot narejeno iz kamenja, ki je prehodna samo v času oseke. Medtem, ko eni lovijo ravnotežje, drugi vidimo v vodi rakovico.

Rada bi jo videla čisto od blizu in jo tudi povohala, pa me Anja vleče stran.

V času plime je ta pot skrita pod morsko gladino.

Pristanišče Sv. Katarina. To je majhen mandrač, kjer imajo domačini svoja plovila.

Pogled skozi rumeno rastlinje.

Se mi vidi, da sedim malo bolj na široko.

Počivam in pazim superge.

Airyev pozdrav

Airy na facebooku pošilja lep pozdrav vsem v Idrijo, ter svojim bratcem in sestricama po Sloveniji.

Airy tudi mi iz Idrije pošiljamo tebi in tvojim lepe pozdrave in ker je danes Svetovni dan zdravja tudi veliko tega.

Neutrudni Alfi

Dobili smo mail, kjer so nam Alfijevi tako napisali.

V soboto 31.3.2012 je bil prekrasen, topel dan. Podali smo se na izlet na Kališče pod Storžičem, 1534 m nadmorske višine. Šli smo iz Bašlja po lovski, nemarkirani poti. Ta nam je najljubša, ker je neobljudena in strma kot hudič. Enim je tako kapljalo od las, enemu pa od jezika. Radi imamo neutesnjenost, svobodo in prijetne fizične napore.

Petmesečna Binca

Dobili smo slikce še vedno navihane Bince. Gospa Sonja pravi, da čas z njo zelo hitro beži. Mala kosmatinka pridno raste.

Jack

Jack živi v Nemčiji. Vsako leto pride s svojo lastnico za nekaj mesecev v Slovenijo. Bil je naš poizkusni zajček, čeprav smo že prej razmišljali o nakupu Jack russell terierja. Pasmo smo želeli spoznati tudi na živ način.  Večkrat smo si ga izposodili in ga peljali na sprehod, na tek in tudi včasih za nekaj ur na njega pazili. Bil nam je zelo všeč, ker je bil zelo živahen in razigran.

Alfi in njegovi se potepajo

 

Naša družina se zelo rada potepa. V soboto smo bili na Jakobu, kjer so me "stlačili" v zanimivo korenino smreke in jaz sem ponosno poziral. Vse skupaj se mi je zdelo zelo zabavno. Nočem se smejati in pokazati zobke, ker je tisti čas, ko tudi meni letijo ven kot po tekočem traku.

Petmesečni Ado

Z Goričkega se po hladni zimi oglaša Apolon, ki ga ljubkovalno kličejo Ado. Je zelo priden in tako kot od zmeraj tudi sedaj še vedno največji izmed mladičev. Je že pravi, veliki pes. Njegov pogled pa je še vedno zelo lep in nežen. Smejati se noče, ker bi se videlo, da izgublja prve mlečne zobke.