Lovrenška jezera (1520 m) / Rogla

1. DAN/ Petek, 24. september 2021 

Napovedan sončen vikend naju je prepričal, da sva se že v petek zjutraj odpeljala na Roglo.

Ko sva prispela tja, je bil na PZA-ju parkiran samo 1 AD. Že takoj ob prihodu smo se z nečakinjo in njenim možem zmenili, da se v hotelu Planja dobimo na kavi. Onadva sta namreč prav tisti teden tam dopustvovala. Zaklepetali smo se in šele po 12.30 uri sva se odpravila na Lovrenška jezera.

Gozdni rezervat Lovrenška jezera se razteza med Roglo in Ribniškim sedlom. Zajema gozdove, pašnike, Lovrenška in Ribniško jezero.

Legenda o Jezerniku je ena od domačih pripoved o velikem jezeru pod Roglo, ki ga danes ni več. V njem je živel pohorski povodni mož, ki so ga zaradi jezera imenovali Jezernik. Pohlepna kmetica Jera si je želela bogatstva in je svojega moža, kmeta Smodivnika, silila, da poseka mogočna drevesa, ki so rasla okoli jezera. Ko je Jezernik začutil človeka v bližini jezera, je poslal palčka Možuha, da poizve, kaj Smodivnik želi. Možuh je Smodivnika prepričal, da naj ne seka dreves in gre rajši domov, da mu bo on priskrbel denar. Sprva je bila Jera zadovoljna, vendar zaradi njenega pohlepa in nenasitnosti cekinov nikoli ni bilo dovolj. Čez čas je Možuhu prekipelo, Smodivniku je izročil zadnjo vrečo cekinov ter mu zabrusil, da je to zadnji denar in da naj z njim naredi kar hoče. Denarja je kmalu zmanjkalo in Jera je Smodivnika, ki se je upiral zastrupila ter ga znova nagnala k jezeru sekat drevesa. Ko je pri jezeru nastala velika poseka, je Jezernik, ki zaradi posekanih dreves ni imel več miru, sklenil, da razdre svojo prelepo planinsko domovanje. Priklical je nevihte in podzemne vode ter povzročil povodenj. Orjaške vode so drle po strugi Radolje in odplaknile Jerino kmetijo, na kateri je potekala razkošna zabava, z Jero in njenimi gosti vred. Jezero je izteklo, le na vrhu Planinke je ostalo še sedem večjih vodnih okenc - to so Lovrenška jezera.

 

Pri Lovrenških jezerih sva imela srečo, saj je bilo zelo malo pohodnikov. Sva pa pri stolpu naletela na večjo skupino šolarjev. Še dobro, da sva se midva že vračala.  

Zvečer sva se še enkrat dobila z nečakinjo in njenim možem. V hotelu Planja smo dolgo klepetali, se smejali, obujali spomine in se nasploh imeli zelo lepo. 

Kamp Adria Ankaran

Četrtek, 9. september-srede, 15. september 2021

Še za nekaj dni sva se odpravila na morje. Čeprav sva hotela na Hrvaško, sta naju prijatelja prepričala, da sva ostala na slovenski obali. Ko sva prispela v kamp Adria Ankaran, je bil nabito poln.

Parcela 350

Želela sva parcelo na soncu, pa sva jo dobila v senci.

V kampu Adria so v prvih vrstah na novo postavljene mobilne hiške. 

Prva dva dni je bilo morje razburkano in nikakor se nisva mogla pripraviti do tega, da bi zaplavala. Potem pa sva se vseeno opogumila. Morje se je shladilo, vendar je bilo še vedno dovolj toplo za plavanje.

Skoraj vsak dan sva na plaži počakala na sončni zahod.

Brez knjige tudi dopusta ni. Prvo knjigo, ki sem jo prebrala, je napisal finski novinar in pisatelj Arto Paasilinna (1942-2018). V svojih knjigah opisuje predvsem svoje rojake, ki so vsi po vrsti posebneži. Eden od teh je tudi Aulis Rävänder. Aulis Rävänder ima na tem svetu dva zaklada: vlačilec Vulcanis in ženo Liiso. Z vlačilcem si čez dan služi ljubi kruhek, z ženo pa krajša noči in sam sebi se zdi najsrečnejši moški na svetu. 

Druga prebrana knjiga pa je Zgodba o Aleksandri, pisateljice Kerrigan Byrne, ki je po izboru Kirkus Rewievs najboljša romantična zgodba leta 2019.

Vikend potep / Veliki Dol, Kostanjevica na Krki in grad Struga

1. DAN / Petek, 3. september 2021 

V petek popoldan sva se iznenada odločila, da greva na obisk k Dragici in Francitu na Veliki Dol. Na najin prostor za spanje sva prišla, ko je bilo že zelo temno. Seveda sta bila presenečena, ko sta naju zagledala, saj se nisva najavila. Ker je bilo že pozno, smo na kratko poklepetali in se odpravili spat.

2. DAN / Sobota, 4.september 2021

Cel naslednji dan sva preživela v njuni družbi.

Ker sta se naslednji dan vračala v Ljubljano, sva se midva pozno popoldne odpeljala na PZA v Kostanjevico na Krki.

Ko sva parkirala, sva se odpravila na sprehod. Nebo se je čudovito rdečilo. Odsevi dreves in neba, ki so se zrcalili v reki Krki, so bili pripravljeni na umetnika, ki bi vso to lepoto zajel na platno.  

3. DAN / Nedelja, 5. september  

Tokrat se v nedeljo dopoldne nisva odpravila na noben potep, rajši sva posedala pred AD.

 Opoldne sva PZA zapustila in se odpeljala na Otočec, kjer že kar nekaj časa nisva bila.

V bližini Otočca se nahaja grad Struga. Do njega sva se sprehodila po lepi sprehajalni poti, ki je dolga 1,3 km.

Grad Struga

Kot dvor je bil v pisnih virih omenjen že leta 1447, v grad pa je bil predelan po potresu leta 1511.

 

Po grajskih sobanah gradu Struga naju je popeljal princ, ki nama je na hudomušen in drugačen način predstavil njegovo zgodovino in skrivnosti vezane na grad in njegove stanovalce.

V eni izmed soban nama je princ zaigral na pianino. Predlagal nama je, da naju nauči tipičen renesančni ples. Samo jaz sem predlog z veseljem sprejela in zaplesala sva renesančni ples, katerega me je mimogrede naučil.

Zadnji ogled je bil v grajski kapeli. Še enkrat nama je zaigral na pianino in po kapeli so se razlegali čudoviti zvoki. 

Tukaj sva zaključila z najinim vikend potepom in se z novimi vtisi odpravila proti domu.