sobota, 25. september 2021

Lovrenška jezera (1520 m) / Rogla

1. DAN/ Petek, 24. september 2021 

Napovedan sončen vikend naju je prepričal, da sva se že v petek zjutraj odpeljala na Roglo.

Ko sva prispela tja, je bil na PZA-ju parkiran samo 1 AD. Že takoj ob prihodu smo se z nečakinjo in njenim možem zmenili, da se v hotelu Planja dobimo na kavi. Onadva sta namreč prav tisti teden tam dopustvovala. Zaklepetali smo se in šele po 12.30 uri sva se odpravila na Lovrenška jezera.





Gozdni rezervat Lovrenška jezera se razteza med Roglo in Ribniškim sedlom. Zajema gozdove, pašnike, Lovrenška in Ribniško jezero.

Legenda o Jezerniku je ena od domačih pripoved o velikem jezeru pod Roglo, ki ga danes ni več. V njem je živel pohorski povodni mož, ki so ga zaradi jezera imenovali Jezernik. Pohlepna kmetica Jera si je želela bogatstva in je svojega moža, kmeta Smodivnika, silila, da poseka mogočna drevesa, ki so rasla okoli jezera. Ko je Jezernik začutil človeka v bližini jezera, je poslal palčka Možuha, da poizve, kaj Smodivnik želi. Možuh je Smodivnika prepričal, da naj ne seka dreves in gre rajši domov, da mu bo on priskrbel denar. Sprva je bila Jera zadovoljna, vendar zaradi njenega pohlepa in nenasitnosti cekinov nikoli ni bilo dovolj. Čez čas je Možuhu prekipelo, Smodivniku je izročil zadnjo vrečo cekinov ter mu zabrusil, da je to zadnji denar in da naj z njim naredi kar hoče. Denarja je kmalu zmanjkalo in Jera je Smodivnika, ki se je upiral zastrupila ter ga znova nagnala k jezeru sekat drevesa. Ko je pri jezeru nastala velika poseka, je Jezernik, ki zaradi posekanih dreves ni imel več miru, sklenil, da razdre svojo prelepo planinsko domovanje. Priklical je nevihte in podzemne vode ter povzročil povodenj. Orjaške vode so drle po strugi Radolje in odplaknile Jerino kmetijo, na kateri je potekala razkošna zabava, z Jero in njenimi gosti vred. Jezero je izteklo, le na vrhu Planinke je ostalo še sedem večjih vodnih okenc - to so Lovrenška jezera.


 




Pri Lovrenških jezerih sva imela srečo, saj je bilo zelo malo pohodnikov. Sva pa pri stolpu naletela na večjo skupino šolarjev. Še dobro, da sva se midva že vračala.  


Zvečer sva se še enkrat dobila z nečakinjo in njenim možem. V hotelu Planja smo dolgo klepetali, se smejali, obujali spomine in se nasploh imeli zelo lepo. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar