2. DAN / Petek, 16. oktober 2026
Dopoldne sva se iz kampa peš odpravila na glavno avtobusno postajo na Bledu. Do tja sva hodila 35 minut. Tam sva počakala na brezplačni shuttle e-bus.
Z njim sva se odpeljala na centralno parkirišče VINTGAR LIP. Tu sva kupila vstopnici (15 evrov/na osebo) in se prestopila na avtobus, ki vsakih 7 minut vozi do Vstopnega središča VINTGAR.
Že takoj na začetku Vstopnega središča Vintgar povodni kos Oskar in njegovi prijatelji medved Metod, lisjak Leopold in veverica Vera vabijo otroke na interaktivno pustolovščino s 13 pravljičnimi točkami, nalogami in vprašanji.
Soteska Vintgar
V prospektu sva prebrala, da je Soteska Vintgar del širše destinacije Julijskih Alp in Unescove svetovne mreže biosfernih območij.
Na vstopni točki sva za zaščito dobila oranžni čeladi in se potem odpravila skozi dobro zavarovano sotesko, ki je dolga 1600 m in globoka do 250 m.
Po enosmerni lepo urejeni poti z lesenimi mostički in galerijami sva sledila zelenobarvni reki Radovni, ki na svoji poti ustvarja brzice, slapove, tolmune in kotlom podobne oblike (draslje). Ozirala sva se v mogočne prepadne stene, med katerimi si je reka izdolbla pot.
Sotesko Vintgar sta leta 1891 odkrila fotograf Benedikt Lergetporer in Jakob Žumer, župan v Gorjah. Žumer je imel ključno vlogo pri urejanju poti skozi sotesko. Zgradili so več kot 500 metrov mostov in galerij, ki so omogočili varen prehod skozi sotesko. Prvi organizirani obiski soteske so bili že leta 1893. V njegov spomin je v skalo vzidana spominska plošča.
Na določenem delu poti se je Radovna umirila in v njej so se zrcalili obrisi visokih sten, jesensko obarvanih dreves in nebo.
Območje soteske Vintgar prečka železniški most, ki je del 144 km dolge Bohinjske železniške proge, ki povezuje Jesenice z Novo Gorico.
Na reki Radovni se nahaja tudi jez hidroelektrarne Vintgar, ki omogoča zajem vode za proizvodnjo električne energije.
V občudovanje Soteske Vintgar sva prišla do okrepčevalnice nad slapom Šum, kjer sva vrnila čeladi.
Pot skozi sotesko sva zaključila pri čudovitem slapu Šum, ki s 13 metri dolgim vodnim padcem velja za največji rečni slap v Sloveniji.
Pot kralja Triglava
Od slapa Šum sva nadaljevala po 4,1 km dolgi povratni tematski Poti kralja Triglava. Po isti trasi poteka tudi Otroški Vintgar.
Že takoj na začetku poti sva pod krošnjo drevesa opazila veveričjo vas.
V nadaljevanju poti sva prišla do kolibe, kjer ima lisjak Leopold svojo detektivsko pisarno.
Hodila sva po gozdni poti, se po njej vzpenjala in tudi spuščala.
V občudovanju narave in hoji po gozdu sva hitro prišla do razgledne točke sv. Katarine na Homu nad Zasipom (634 m). Z nje se odpira čudovit razgled na velik del Gorenjske. Slovenski pesnik France Prešeren je Zasip poimenoval "Oltar Gorenjske". Od tod je v lepem vremenu čudovit razgled na Bled in okolico, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Julijske Alpe, Pokljuko, Jelovico, Ljubljansko kotlino.
Posebej so lepi razgledi z območja srednjeveške cerkve sv. Katarine, ki je nastala v srednjem veku. Bila je znana kot romarska cerkev. V času turških vpadov so ob njej domačini kurili kresove, s katerimi so okoliške prebivalce opozarjali na nevarnost.
Vas Zasip je eno najstarejših naselij v okolici, znano tudi po arheoloških ostankih iz rimskih časov.
Prišla sva do povodnega kosa Oskarja, ki naju je vabil, da mu dava petko. Od njega sva potrebovala še 5 minut hoje, da sva prišla do Vstopnega središča VINTGAR. Tam sva počakala na avtobus, ki naju je skupaj z množico ostalih obiskovalcev Vintgarja odpeljal do Centralnega parkirišča VINTGAR LIP.
Tam pa nas je že čakal avtobus, ki nas je odpeljal na glavno avtobusno postajo na Bledu.




































Ni komentarjev:
Objavite komentar