Hruševljanski pohod

Med pohodi, ki so se odvijali to nedeljo, sva izbrala Hruševljanski pohod, ki ga je organiziralo Športno kulturno društvo Hruševica.

Zbrali smo se pred vaškim domov v Hruševici. 

Po pozdravnem govoru smo se ob 9. uri iz Hruševice odpravila proti vasi Avber. 

Šli smo mimo obnovljenega občinskega vodnjaka.

Hodili smo po gozdnih cestah in kolovozih.   

V Avberju smo šli mimo cerkve sv. Nikolaja iz 17. stoletja, ki je poznana po svojem čebulastem zvoniku in poslikavah Toneta Kralja.

Na velikem travniku smo naredili postanek za malico in kratek počitek. 

Iz Avberja smo prečkali glavno cesto, hodili mimo daljnovodov, posekanih dreves in šli čez most nad železnico. 

 

Naš drugi postanek je bil pri ponovno odprtem kamnolomu Kopriva. 

 

Na prelomu 19. in 20. stoletja so na Kremeniku začeli lomiti kamen. Z občasnimi prekinitvami so ga pridobivali do leta 1959. Znan je s kamnoseškim imenom kopriva. Apnenec tipa kopriva je svetlo sive barve s številnimi zdrobljenimi lupinami mehkužcev. Temno sive lise, ki dajejo apnencu značilen videz, so drobci rudistnih školjk. Rudistne školjke so rogovom podobne školjke, ki so živele na morskem dnu v velikih skupinah, imenovanih tudi rudistne trate. 

V kamnolomu so delali kamnolomci, po domače kavadurji, kamnoseki ali špentači, klesarji ali štancarji, kamnolikarji ali frigadorji in težaki ali molovarji. Kavadurjem in špentačem so rekli tudi javarji. Kavadurji so rili kamen v javi, špentači so na placu surove bloke oblikovali v pravilne kvadre, štancarji pa so pod lopo izdelovali končne izdelke. Molovarji so opravljali razna pomožna dela (info tabla). 

Po kratkem postanku smo nadaljevali proti jami Pipanca.

Pred jamo Pipanca je postavljen lesen križ in ograja.

Na travniku so se nad suho travo dvigali zvonasti cvetovi navadnega kosmatinca.

Po krožni poti smo se vrnili v Hruševico. Prehodili smo 16 km.