Šentviška Gora, Črvov vrh, Pečine in Ponikve

Sreda, 27. maj 2020

Tokrat sva se odpeljala na prostrano predalpsko Šentviško planoto, ki se nahaja med Baško grapo, dolino Idrijce in Cerkljanskim. Na Šentviški planoti se nahaja na nadmorski višini 648 m Šentviška Gora. Šentviška Gora je sedež istoimenske krajevne skupnosti, kamor poleg Debra spadajo še Zakraj, Gorski in Bukovski Vrh, Polje in Prapetno Brdo.

Šentviška Gora

Lukševa hiša iz 18. stoletja s sončno uro in freskami.

Sončna ura z letnico 1775 in freskve s podobami sv. Florjana, sv. Janeza Krstnika in Božjepotne Madone.

Skladatelj Jakob Petelin Gallus (1550-1591).

Skladatelj Ivan Laharnar (1866-1944).

Šentviška Gora je rojstni kraj organista, zborovodje in skladatelja Ivana Laharnarja, omenja pa se tudi kot eden izmed možnih krajev rojstva renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa.

Baročna cerkev sv. Vida

Iz Šentviške Gore na Črvov vrh

Iz Šentviške Gore sva se odpravila na 974 m visok Črvov vrh, najvišjo točko Šentviške planote.

Kapelica ob poti.

Po cesti.

Smerokaz za Gorski Vrh in Ponikve.

Po cesti na levo in navzgor.

Pogled nazaj.

Oddajnik na Črvovem vrhu se že vidi.

Dvolistni vimenjak iz družine kukavičevk.

Gozdne jagode

Črvov vrh z oddajnikom, razgledno teraso, vpisno skrinjico, žigom.

Razgledna terasa z informativnimi tablami.

Po 1h hoje sva bila pri panoramski tabli.

Pred nama pa Matajur, Stol, Kanin, Krn, Tolminski Kuk, Porezen.....

Vračala sva se po isti poti nazaj.

Ivanjščice in travniška kadulja.

Gorski Vrh.

Travniška kadulja

Glogov belin z zaprtimi krili.

Glogov belin z razprtimi krili.

Ko sva se vrnila na Šentviško Goro, sva se zapeljala do vasi Pečine in Ponikve.

Pečine

Pečine ležijo v osrednjem delu Šentviške planote. Znamenitosti Pečin sta kašča iz leta 1778 in cerkev sv. Mohorja in Fortunata.

Kašča iz leta 1778 stoji v zaselku v spodnjem delu vasi. V prospektu sva prebrala, da je bila kašča zgrajena iz debelih jesenovih in bukovih brun, ki so zagotavljale varno in kvalitetno shranjevanje živil. Debela in strma slamnata streha je služila kot izolator, od tal dvignjen leseni pod pa je omogočal stalno kroženje zraka. V notranjosti so v skrinjah shranjevali rž, ječmen, ajdo, oves in pšenico ter semena. Na tramovih pod stropom so bili obešeni suhomesni izdelki, na tleh v kotu kašče pa so stale pletenke domačega sadjevca in mošta ter posode s posušenim sadjem.

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata.

Od cerkvice pogled na Pečine.

Pokošeni in nepokošeni travniki

Ponikve

Iz Pečin sva se odpeljala  v vas Ponikve, ki je dobila ime po dveh požiralnikih (ponikvah) na travniku sredi vasi, na katerem se ob obilnem deževju nabere voda, ki skozi požiralnika nato odteče v podzemlje.

Cerkev Marijinega obiskanja

Na vzpetini nad vasjo stoji cerkev Marijinega obiskanja, katere temelji segajo v drugo polovico 15. stoletja. Cerkev je bila ob koncu druge svetovne vojne porušena, v sedanji podobi pa je bila zgrajena leta 1958 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.

 


















V Ponikvah sva že bila in takrat sva si ogledala tudi notranjost cerkve. Tokrat pa sva lahko pokukala samo skozi ključavnico.

Panoramska tabla s pogledom na Matajur, Stol, Kanin, Porezen, Črvov vrh....

Od cerkve pogled na Ponikve

Tukaj sva zaključila s Šentviško planoto. Za ogled so nama ostali še mlin in žaga pod vasjo Deber, soteska potoka Kostanjevec z najlepšo podzemno jamo Krasnico, smučišče Suše, Bukov gaj in še kaj.